Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

“Pwilikineni outekuduliko ndele mu mone ounongo”

“Pwilikineni outekuduliko ndele mu mone ounongo”

“Ovamwange, . . . pwilikineni outekuduliko ndele mu mone ounongo.” — OMAYEL. 8:32, 33.

OMAIMBILO: 56, 89

1. Ohatu mono ounongo ngahelipi, nohau eta ouwa ulipi?

JEHOVA oye Odjo younongo, nohe u yandje kuvamwe nehalo liwa. Jakob 1:5 okwa ti: “Ngeenge umwe womunye okwa hepa ounongo, ne u indile kuKalunga ou e hole okuyandjela aveshe nokuhe nokungongota.” Onghedi imwe omo hatu dulu okupewa ounongo kuKalunga omokutambula ko outekuduliko waye. Ounongo wa tya ngaho otau dulu oku tu amena koiponga yopalutu noyopamhepo. (Omayel. 2:10-12) Oshidjemo, ‘ohatu ke likaleka mohole yaKalunga tu na eteelelo lomwenyo waalushe.’ — Jud. 21.

2. Ongahelipi hatu dulu okukulika olupandu li na sha noutekuduliko oo hatu pewa kuKalunga?

2 Eamo letu loulunde, onghedi omo twa tekulwa nosho yo oinima imwe ohai shi ningifa shidjuu okutambula ko outekuduliko ile oku u tala ko monghedi ya yuka. Ohatu kulike olupandu li na sha noutekuduliko ngeenge otwa mono mo ouwa, nohashi tu kwafele tu mone kutya Kalunga oku tu hole. Omayeletumbulo 3:11, 12 okwa ti: “Omumwange, ino dina outekuduliko wOmwene, . . . Osheshi ou Omwene e mu hole Ye ote mu hanyene.” Inatu dimbwa nandenande kutya Jehova oku na ko nasha alushe nouwa wetu vene. (Lesha Ovaheberi 12:5-11.) Molwaashi Kalunga oku tu shii filufilu, outekuduliko waye alushe owa yuka nou li pandjele. Paife natu ka konakoneni oinima ine i na sha noutekuduliko: (1) elipangelo, (2) outekuduliko wovadali, (3) outekuduliko meongalo lopaKriste, nosho yo (4) oshinima osho shinyikifa oluhodi shi dulife ouyehame wopakafimbo eshi omunhu a pewa outekuduliko.

ELIPANGELO OHALI ULIKE OUNONGO

3. Ongahelipi okaana taka dulu okukulika elipangelo? Shi faneka.

3 Elipangelo ola kwatela mo okulipangela fye vene opo tu xwepopaleke elihumbato letu nosho yo okudiladila kwetu. Inatu dalwa tu na oukwatya welipangelo, nomolwaasho twa pumbwa oku u kulika. Oku shi faneka: Ngeenge okaana take lihongo okulonda okambashikela, luhapu omudali oha kala e kwete okambashikela opo e ka yambidide. Ashike eshi okaana taka ende taka shiiva okushinga okambashikela, omudali ohe ka efa ka shinge kuko vene oshinano shixupi. Shimha okaana ka shiiva okushinga nawanawa ohe ka efa ka kale taka shingi kuko vene. Sha faafana, ngeenge ovadali ova kala hava deula ounona vavo pandjikilile nonelididimiko “meduliko nomekumaido lOmwene,” otave va kwafele yo va kulike elipangelo nova mone ounongo. — Ef. 6:4.

4, 5. (a) Omolwashike elipangelo tali dana onghandangala ya fimana mokudjala “omunhu mupe”? (b) Omolwashike tuhe na okusholola nonande otwa ‘punduka lwoikando iheyali’?

4 Omafinamhango a faafana otaa longo nokwaavo ve lihonga kombinga yaJehova eshi va kula. Otashi dulika ngoo va kulika nale elipangelo. Ashike oku shi popya meityo lopamhepo, omuhongwa mupe pehovelo iha kala naanaa e na eshiivo lihapu. Ndele ota dulu okuninga exumokomesho lopamhepo eshi ta kulike omaukwatya a fa aKristus mokudjala “omunhu mupe.” (Ef. 4:23, 24) Elipangelo otali dana onghandangala ya fimana mexumokomesho la tya ngaho. Oshidjemo, ohatu lihongo okweefa “okudina Kalunga nouhalu wopaunyuni, fye tu kale tu neendunge nouyuki nokuhola Kalunga fimbo tu li mounyuni ou wopaife.” — Tit. 2:12.

5 Atusheni otu na eamo loulunde. (Omuud. 7:20) Ashike ngeenge otwa nyono inashi hala kutya katu na fiku tu ka pondole ile katu na elipangelo. Omayeletumbulo 24:16 okwa ti: “Luheyali omuyuki ta punduka ndele ta penduka vali.” Oshike tashi ke mu kwafela a pondole? Ita ka pondola keenghono daye mwene, ndele omhepo yaKalunga oyo tai ke mu kwafela. (Lesha Ovafilippi 4:13.) Oiimati yomhepo oya kwatela mo elipangelo olo la pambafana noutekuduliko.

6. Ongahelipi hatu dulu okukala ovakonakoni vEendjovo daKalunga ovanekeka? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

6 Opo tu kulike elipangelo, osha fimana okukala hatu ilikana tashi di komutima, okukonakona Ombiibeli paumwene nosho yo okudilonga. Ndele ongahelipi ngeenge oho mono shidjuu okukonakona Eendjovo daKalunga? Otashi dulika ku hole naanaa okulesha. Ashike kaleka momadiladilo kutya Jehova ote ke ku kwafela ngeenge owe mu pitike. Ota dulu oku ku kwafela u kale wa ‘hala shili’ okukonakona Eendjovo daye. (1 Pet. 2:2) Tete, ilikana kuJehova e ku kwafele u kale u na elipangelo olo la pumbiwa opo u konakone Eendjovo daye. Katuka metwokumwe nomailikano oye. Oto dulu okuxupipika efimbo olo ho konakona. Mokweendela ko kwefimbo, otashi ka kala shipu noshihafifa okukonakona Ombiibeli. Kungaho, oto ka kala ho hafele ekonakono loye nokudilonga kEendjovo daKalunga di na ondilo. — 1 Tim. 4:15.

7. Ongahelipi okukala nelipangelo haku tu kwafele tu hange elalakano letu lopamhepo?

7 Okukala nelipangelo ohaku tu kwafele tu hange omalalakano etu opamhepo. Natu ka taleni koshihopaenenwa shomulumenhu umwe oo a li e udite kutya ke na vali ouladi. Molwaashi okwa li a limbililwa, okwa li e litulila po elalakano lokuninga omukokolindjila wondjikilile nokulesha oitukulwa i na sha naasho moishangomwa yetu. Okuninga ngaho pamwe neilikano oshe mu tunga noku mu pameka pamhepo. Okwa li yo ha kufa oukwafelikokolindjila peemhito opo ta dulu. Oshidjemo osha li shike? Nonande opa li pe na omaupyakadi, okwa li a yandja elitulemo kelalakano laye lokuninga omukokolindjila wondjikilile nokwa li e li hanga diva.

TEKULENI OVANA VENI MEDULIKO LAJEHOVA

Ounona inava dalwa ve shii osho shi li mondjila naasho sha puka; ova pumbwa okudeulwa (Tala okatendo 8)

8-10. Oshike tashi dulu okukwafela ovadali Ovakriste va pondole eshi tava tekula ovana vavo va longele Jehova? Shi faneka.

8 Ovadali Ovakriste ove na oshinakuwanifwa shi na ondilo shokutekula ovana vavo “meduliko nomekumaido lOmwene.” (Ef. 6:4) Osho oshinakuwanifwa sha kwata moiti, unene tuu mounyuni ou. (2 Tim. 3:1-5) Ounona inava dalwa ve shii osho shi li mondjila naasho sha puka. Ova dalwa neliudo, ashike ola pumbwa okudeulwa. (Rom. 2:14, 15) Embo limwe lomauyelele Ombiibeli ola ti kutya oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “okutekula” otashi dulu yo okutokolwa “edeulo lokaana.”

9 Ounona ovo va tekulwa pahole ohava kala ve udite va amenwa. Ohave lihongo kutya emanguluko ola ngabekwa nosho yo kutya omatokolo nelihumbato ohali eta oilanduliko iwa ile ii. Osha fimana kovadali Ovakriste va konge ewiliko kuJehova. Ino dimbwa kutya eenghedi dokutekula ounona oda yoolokafana she likolelela komaputuko nosho yo komapupi. Ngeenge ovadali ohava pwilikine kuKalunga, itava ka tekula ovana she likolelela kounongo ile kowino wopanhu, molwaashi otava ka kala ve shii kutya nava ninge shike.

10 Oku shi faneka, natu ka taleni koshihopaenenwa shaNoa. Eshi Jehova a li e mu lombwela a tunge onguluwato ka li ta dulu okulineekela mounongo waye mwene. Ka li a tunga nande onale onguluwato. Okwa li e lineekela muJehova ‘mokuninga’ osho e mu lombwela a ninge. (Gen. 6:22) Oshidjemo osha li shike? Noa okwa li a pondola oshikando shotete molwaashi okwa li e lineekela muJehova. Okwa li yo a pondola e li omutwe woukwaneumbo omolwetomheno la faafana; okwa li e lineekela mounongo waKalunga. Okwa li a honga ovana vaye noku va tulila po oshihopaenenwa shiwa, osho sha li eshongo linene mounyuni oo wa li uyadi oukolokoshi ofimbo Eyelu inali uya. — Gen. 6:5.

11. Oshihopaenenwa shovadali osha fimana shi fike peni mokutekula ovana?

11 Mu li ovadali, ongahelipi tamu dulu ‘okuninga’ ngaho koshipala shaKalunga? Pwilikineni kuJehova. Mu efeni e mu wilike nghee mu na okutekula ovana veni okupitila mEendjovo daye nosho yo mewiliko olo hatu pewa okupitila mehangano laye. Mokweendelako kwefimbo, ovana veni otashi dulika ve ke mu pandule eshi mwa ninga ngaho. Omumwatate umwe okwa shanga a ti: “Ohandi pandula unene ovadali vange omolwonghedi omo va tekula nge. Ova ninga ngaashi tava dulu opo va hange omutima wange. Olupandu oli na okuya kuvo omolwexumokomesho lopamhepo olo nda ninga.” Nonande ovadali vamwe ohava ningi eenghendabala da mana mo, ounona vamwe ohava fiye po Jehova. Kakele kaasho, ovadali ovo va kendabala okufindila oshili momitima dovana vavo ove na eliudo liwa. Otava dulu okukala ve na elineekelo kutya fiku limwe okaana kavo onaka ka alukile kuJehova.

12, 13. (a) Ongahelipi ovadali Ovakriste hava ulike kutya ohava dulika kuKalunga ngeenge ovana va kondwa? (b) Ongahelipi oukwaneumbo umwe wa li wa mona ouwa eshi ovadali va kala tava dulika kuJehova?

12 Eshongo limwe olo hali yeleke eitavelo lovadali oli na sha neamo lokukala nekwatafano nokaana oko ka kondwa. Natu ka taleni koshihopaenenwa shomudali umwe oo a li e na okamonakadona ka kondwa noka fiya po eumbo. Ina yokakadona oko okwa ti: “Onda kala handi ningi omapekapeko moishangomwa yetu opo ndi dule okukala nekwatafano nokamonakadona nosho yo nokatekulu kange. Omushamane wange okwa kwafela nge ndi mone kutya okaana ketu ka ke li vali mefiloshisho letu nokatu na okulidopa mo.”

13 Konima yomido donhumba, okakadona oko oka li ka alulilwa meongalo. Ina okwa ti: “Konyala paife ohaka dengele nge ile ka tumine nge omatumwalaka efiku keshe. Oka fimaneka nge neenghono nosho yo omushamane wange molwaashi oke shii kutya otwa dulika kuKalunga. Otu na ekwatafano liwa.” Ngeenge ou na okaana ka kondwa, mbela oto ke ‘lineekela Omwene nomutima woye aushe noito ke liameke keendunge doye mwene?’ (Omayel. 3:5, 6) Dimbuluka kutya outekuduliko waJehova ohau ulike ounongo waye uhe fi okuyelekwa nasha nosho yo ohole yaye. Ino dimbwa kutya okwa yandja Omona waye omolwaaveshe, mwa kwatelwa okaana koye. Kalunga ina hala nande oumwe a hanaunwe po. (Lesha 2 Petrus 3:9.) Kala u na eitavelo moutekuduliko waJehova noho shikula ewiliko laye. Nonande otashi ku ehameke u li omudali, ninga osho Jehova ta ti. Tambula ko outekuduliko waJehova, ndele ino kala u li omhinge nao.

MEONGALO

14. Ongahelipi hatu mono ouwa mewiliko laJehova olo ha yandje okupitila ‘momukeleli weumbo omudiinini’?

14 Jehova okwa udaneka kutya ota ka fila oshisho, ota ka amena nota ka wilika eongalo lopaKriste. Ohe shi ningi meenghedi da yoolokafana. Pashihopaenenwa, okwa pa Omona waye oshinakuwanifwa shokufila oshisho eongalo, oo a nangeka po “omukeleli weumbo omudiinini” a yandje eendja dopamhepo pefimbo lado. (Luk. 12:42) Oha yandje eendja meenghedi dihapu, odo da kwatela mo omalombwelo a fimana ile outekuduliko. Lipula kutya, ‘Mbela oshipopiwa ile oshitukulwa shimwe shomoishangomwa yetu oshe linyengifa nge shi fike peni ndi ninge omalunduluko mokudiladila ile melihumbato lange?’ Ngeenge owa li we linyenga nawa, kala wa hafa. Kungaho oto efa Jehova e ku me, ile e ku pe outekuduliko omolwouwa woye. — Omayel. 2:1-5.

15, 16. (a) Ongahelipi hatu dulu okumona ouwa meeshali “di li ovanhu” meongalo? (b) Ongahelipi hatu dulu okukwafela ovakulunhuongalo va kale hava hafele oilonga yavo?

15 Kristus naye okwa pa eongalo “eeshali [di li ovanhu, NW],” ovakulunhuongalo ovo hava lifa oshiunda shaKalunga. (Ef. 4:8, 11-13) Ongahelipi hatu dulu okumona ouwa meeshali odo di na ondilo? Onghedi imwe hatu dulu okuninga ngaho, omokuhopaenena eitavelo lovakulunhuongalo nosho yo oshihopaenenwa shavo shiwa. Onghedi vali imwe omokutambula ko omayele avo opamishangwa. (Lesha Ovaheberi 13:7, 17.) Dimbuluka kutya ovakulunhuongalo ove tu hole nova hala tu kule pamhepo. Pashihopaenenwa, ngeenge ova didilike kutya ohatu faula okwoongala ile hatu kanifa ouladi, otave ke tu kwafela diva. Otave ke tu pwilikina nokukendabala oku tu twa omukumo noku tu pa omayele opamishangwa taa wapalele. Mbela oho tale ko ekwafo la tya ngaho li li euliko lohole yaJehova yoku ku hola?

16 Kaleka momadiladilo kutya ovakulunhuongalo otashi dulika va mone shidjuu oku tu pa omayele opamishangwa oo a pumbiwa. Pashihopaenenwa, diladila kunghee tashi dulika sha li shidjuu komuprofeti Natan a popye naDavid eshi a li ta kendabala okuholeka enyono laye la kwata moiti. (2 Sam. 12:1-14) Sha faafana, omuyapostoli Paulus okwa li a pumbwa ouladi opo a pukulule Petrus, umwe womovayapostoli 12, oo a li ashike e hole ovamwaxe vOvajuda. (Gal. 2:11-14) Ongahelipi to dulu okupupaleka oilonga yovakulunhuongalo meongalo leni? Kala omulininipiki, ho popiwa naave noupu nou na olupandu. Kala wa tala ko ekwafo lavo li li euliko lohole yaKalunga yoku ku hola. Osho itashi ke ku etela ashike ouwa, ndele otashi ke va kwafela yo va longe oilonga yavo nehafo.

17. Ongahelipi omumwameme umwe a mona ouwa mekwafo lopahole lovakulunhuongalo meongalo?

17 Omumwameme umwe okwa li a mona shidjuu okukala e hole Jehova omolwoshimoniwa shaye shomonakudiwa. Okwa ti: “Ngeenge onakudiwa yange nosho yo oinima imwe oya wilila nge po pamaliudo, onda li ndi shii kutya ondi na okupopya novakulunhuongalo. Ihava popi naame va handuka ile va pe nge oushima, ndele ohava tu nge omukumo nokupameka nge. Konima yokwoongala keshe, kashi na nee mbudi kutya ove lipyakidila shi fike peni, umwe womuvo oha pula nge kutya ondi li po ngahelipi. Omolwonakudiwa yange, onda li handi mono shidjuu okukala ndi holike kuKalunga. Ashike efimbo nefimbo, Jehova okwa longifa eongalo novakulunhuongalo va ulikile nge ohole yaye. Ohandi ilikana kutya kandi na efiku ndi ke mu fiye po.”

OMOLWASHIKE SHIXWEPO OKUTAMBULA KO OUTEKUDULIKO?

18, 19. Omolwashike shixwepo okutambula ko outekuduliko? Shi yelifa.

18 Nonande okupewa outekuduliko otashi dulika shi kale shi yahameka, oshixwepo shi dulife okumona oilanduliko inyikifa oluhodi oyo hai etifwa kokuhatambula ko outekuduliko. (Heb. 12:11) Natu ka tale koihopaenenwa ivali, shaKain nosho yo shohamba Sedekia. Eshi Kain a li a hala okudipaa Abel, Kalunga okwa li e mu pula a ti: “Omolwashike wa handuka, nomolwashike wa fidimika oshipala shoye? Hasho ngaha: ngeenge to longo ouwa, oto shiiva okuyelula omutwe woye; ndelenee ngeenge ito longo ouwa, oulunde otau ku nangele poshivelo, ndele tau ku hokwa. Ndele ove ou na oku u pangela.” (Gen. 4:6, 7) Kain ka li a pwilikina. Opo nee oulunde owe mu dingatela. Kain ka li tuu e lietela ouyahame nokumona oixuna kuhapu! (Gen. 4:11, 12) Oshixwepo ngeno a tambulile ko outekuduliko waJehova.

19 Omupangeli omukolokoshi Sedekia okwa li ta pangele Jerusalem pefimbo lidjuu neenghono. Omuprofeti Jeremia okwa li a londwela Sedekia a efe po eenghedi daye dii, ashike okwa li a anya okutambula ko outekuduliko. Natango, oidjemo oya li inyikifa oluhodi. (Jer. 52:8-11) Jehova ina hala tu mone oixuna ya tya ngaho. — Lesha Jesaja 48:17, 18.

20. Onakwiiwa oi nine shike ovo hava tambula ko outekuduliko waKalunga nosho yo ovo hava anye oku u tambula ko?

20 Mounyuni ovanhu inava lenga outekuduliko nosho yo elipangelo. Ashike oikala ya tya ngaho otai ka eta oilanduliko ii mafiku. (Omayel. 1:24-31) Onghee hano, natu ‘pwilikineni outekuduliko ndele hatu mono ounongo.’ Ngaashi Omayeletumbulo 4:13 a ti: “Likwatelela outekuduliko, ino u xutwifa, u diinina, osheshi owo okukalamwenyo kwoye.”