Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 14

“Kungaho, ovanhu aveshe otava ka shiiva kutya nye ovahongwa vange”

“Kungaho, ovanhu aveshe otava ka shiiva kutya nye ovahongwa vange”

“Kungaho, ovanhu aveshe otava ka shiiva kutya nye ovahongwa vange ngeenge omu holafane.”​—JOH. 13:35.

EIMBILO 106 Kulika oukwatya wohole

EXUKU LOSHITUKULWA a

Vahapu ovo vehe fi Eendombwedi ohava diladila kushike, ngeenge ve wete ohole oyo i li mokati koshiwana shaJehova? (Tala okatendo 1)

1. Oshike osho ovanhu hava didilike, ngeenge tava ongala oshikando shotete pOlupale lEendombwedi daJehova? (Tala yo efano.)

 DILADILA kovalihomboli ovo tava ongala oshikando shavo shotete pOlupale lOuhamba lEendombwedi daJehova. Oshe va kumwifa neenghono okumona nghee va tambulwa ko nohamu nanghee ovanhu tava ulikilafana ohole meongalo. Eshi ve li mondjila va finda keumbo, omukulukadi okwa lombwela omushamane waye, ta ti: ‘Ovanhu ava ova yooloka ko kwaavo twa shakeneka nale, onda hafela neenghono okukala pamwe navo.’

2. Omolwashike vamwe va pundukifwa?

2 Ohole oyo i li mokati kaavo ve li meongalo lopaKriste oi didilikwedi neenghono. Oshoshili kutya Eendombwedi daJehova inadi wanenena. (1 Joh. 1:8) Onghee eshi ngoo hatu ende hatu shiiva ovo ve li meongalo, ohatu ka shiiva yo omapuko avo amwe. (Rom. 3:23) Shinyikifa oluhodi, vamwe ova efa okuhawanenena kwavamwe ku va pundukife.

3. Oshike hashi didilikifa mo ovashikuli vashili vaJesus? (Johannes 13:34, 35)

3 Natu ka taleni vali komushangwa wenenediladilo loshitukulwa eshi. (Lesha Johannes 13:34, 35.) Oshike hashi didilikifa mo ovashikuli vashili vaJesus Kristus? Ohole, ndele hakuwanenena. Didilika yo kutya Jesus ina tya: ‘Kungaho, otamu ka shiiva kutya nye ovahongwa vange.’ Okwa ti: “Kungaho, ovanhu aveshe otava ka shiiva kutya nye ovahongwa vange.” Jesus ina ulika ashike kovashikuli vaye, ndele nokwaavo yo ve li kondje yeongalo kutya otava ka didilika mo ovashikuli vaye vashili omolwohole yokuheliholamwene oyo hava ulikilafana.

4. Vamwe otashi dulika va kale va hala okushiiva shike shi na sha nOvakriste vashili?

4 Ovanhu vamwe ovo vehe fi Eendombwedi daJehova, otashi dulika va pule kutya: ‘Ongahelipi ohole hai didilikifa mo ovashikuli vashili vaJesus? Ongahelipi Jesus a ulikila ovayapostoli vaye ohole? Ongahelipi hatu dulu okushikula oshihopaenenwa shaJesus?’ Eendombwedi ohadi ningi nawa, ngeenge tadi diladila komanyamukulo omapulo oo. Okuninga ngaho, otaku dulu oku tu kwafela tu ulike ohole pauyadi, unene tuu ngeenge hatu ungaunga nokuhawanenena kwavakwetu.—Ef. 5:2.

OMOLWASHIKE OHOLE OYO AIKE HAI DIDILIKIFA MO OVASHIKULI VASHILI VAJESUS?

5. Yelifa eendjovo daJesus odo tadi hangwa muJohannes 15:12, 13?

5 Jesus okwa yelifa kutya ovashikuli vaye otava ka ulikilafana ohole monghedi ye likalekelwa. (Lesha Johannes 15:12, 13.) Didilika kutya Jesus okwe va lombwela, a ti: “Kaleni mu holafane ngaashi ame nda kala ndi mu hole.” Osho osha hala okutya ngahelipi? Jesus okwa yelifa kutya oyo ohole yokuheliholamwene, oyo hai linyengifa Omukriste a file nokuli omwiitaveli mukwao, ngeenge osha pumbiwa. b

6. Eendjovo daKalunga oda divilika ngahelipi nghee ohole ya fimana?

6 Eendjovo daKalunga oda divilika ohole neenghono. Ovanhu vahapu ove hole eevelishe dimwe dOmbiibeli tadi shikula: “Kalunga oye ohole.” (1 Joh. 4:8) “Kala u hole mukweni ngaashi u lihole mwene.” (Mat. 22:39) “Ohole ohai tuvikile onduba yomatimba.” (1 Pet. 4:8) “Ohole ihai xulu po.” (1 Kor. 13:8) Eevelishe odo nosho yo dikwao, oda yelifa nghee sha fimana okuulika ohole nokukulika oukwatya oo muwa.

7. Omolwashike Satana ita dulu okuhonga ovanhu va kale ve holafane nova hangana?

7 Ovanhu vahapu ohava pula kutya: ‘Ongahelipi handi dulu okudidilika mo elongelokalunga lashili? Omalongelokalunga aeshe ohae liti kutya otaa hongo oshili, ashike keshe limwe ohali hongo oshinima shi lili kombinga yaKalunga.’ Satana okwa totifa po omalongelokalunga oipupulu mahapu, naasho oshe shi ningifa shidjuu kovanhu okushiiva kutya lilipi lashili. Ashike ke na efiku a tote po oumwainafana womounyuni aushe wOvakriste, ovo ve holafane. Jehova oye ashike ta dulu okuninga ngaho. Oshi shii okuudiwa ko, molwaashi ohole yashili ohai di kuJehova. Ovo ve na omhepo yaye nokwe va nangeka noupuna ovo ashike tava dulu okukala ve na ohole yashili mokati kavo. (1 Joh. 4:7) Nomolwaasho Jesus a popya kutya ovashikuli vaye ovo ashike tava ka kala ve holafane shili.

8-9. Ongahelipi oohandimwe vahapu va kumwa kohole oyo va mona mokati kEendombwedi daJehova?

8 Ngaashi Jesus a xunganeka, ovanhu vahapu ova didilika mo ovashikuli vaye vashili, omolwohole yashili oyo hava ulikilafana mokati kavo. Pashihopaenenwa, omumwatate wedina Ian ota dimbuluka, eshi a li a ongala oshikando shotete poshoongalele, osho sha li sha ningilwa pokapale komaudano, oko ke li popepi neumbo lavo. Eemwedi dinini da tetekela, Ian okwa li pokapale komaudano ta tale oudano wonhumba. Okwa ti: “Ovanhu poshoongalele osho ova li ve lihumbata nawa monghedi ya yooloka ko filufilu kwaayo yaavo va li tava tale oudano. Eendombwedi oda li dinambili, da djala nawa, nounona vado ova li tave lihumbata nawa.” Okwa weda ko, a ti: “Komesho yaishe, ovanhu ova li tava monika va wanenwa novanambili, oshinima osho nda kala nda halelela. Itandi dimbuluka nande oshipopiwa shimwe shomoipopiwa oyo ya yandjelwe efiku olo, ashike ohandi dimbuluka elihumbato lEendombwedi.” c Elihumbato la tya ngaho ola etifwa kohole yashili oyo hatu ulikilafana. Molwaashi otu hole ovamwatate novamwameme, ohatu ungaunga navo nolukeno nonefimaneko.

9 Omumwatate wedina John naye okwa li e udite sha faafana, eshi a hovela okukala ha ongala, a ti: “Onda li nda kuminwa oukaume wakeshe umwe . . . ova li tava monika ve li ovanhu vawa nohava tila Kalunga. Ohole yavo yashili oya tomha nge kutya onda mona elongelokalunga lashili.” d Oimoniwa oyo nosho yo ikwao ihapu, otai ulike kutya oshiwana shaJehova oshi li Ovakriste vashili.

10. Opeemhito dilipi twa pumbwa unene okuulika ohole yopaKriste? (Tala yo eshangelo lopedu.)

10 Ngaashi sha popiwa metetekelo, kape na umwe womovaitaveli vakwetu a wanenena. Omafimbo amwe, ohava popi, ile va ninge sha osho tashi tu handukifa. e (Jak. 3:2) Peemhito da tya ngaho, opo unene hatu kala tu na omhito yokuulika ohole yopaKriste okupitila mwaasho hatu popi nohatu ningi. Oshike hatu dulu okulihonga koshihopaenenwa osho Jesus a tula po moshinima osho?—Joh. 13:15.

ONGAHELIPI JESUS A ULIKILA OVAYAPOSTOLI VAYE OHOLE?

Jesus okwa li ha ungaunga pahole novayapostoli vaye, ngeenge va li va ulika omaukwatya mai (Tala okatendo 11-13)

11. Omaukwatya mai elipi Jakob naJohannes va ulika? (Tala yo efano.)

11 Jesus ka li a teelela ovashikuli vaye va kale va wanenena. Ponhele yaasho, okwa li e va kwafela pahole va lundulule oikala yavo ii, opo va kale va hokiwa kuJehova. Pomhito imwe, ovayapostoli vavali, Jakob naJohannes, ova li va lombwela ina a pule Jesus e va pe eendodo da tumbala mOuhamba. (Mat. 20:20, 21) Jakob naJohannes ova li va ulika oukwatya wounhwa nova li va hala okukala va fimanenena ve dule vakwao.—Omayel. 16:18.

12. Mbela Jakob naJohannes ovo ashike va li va ulika omaukwatya mai? Shi yelifa.

12 Jakob naJohannes havo aveke va li va ulika omaukwatya mai pomhito oyo. Didilika nghee ovayapostoli vakwao va li ve linyenga: “Eshi vakwao omulongo ve shi uda, ova li va handukila ovamwainafana ava vavali.” (Mat. 20:24) Diladila keendjovo dii odo Jakob, Johannes nosho yo ovayapostoli vakwao va li va ulafana. Otashi dulika vakwao va popya va ti: ‘Mbela otamu diladila kutya omu li xwepo mu tu dule, eshi mwa indila mu pewa eendodo da tumbala mOuhamba? Hanye amuke mwa longa noudiinini pamwe naJesus. Nafye otwa wana okupewa omaufembanghenda e likalekelwa, ngaashi ashike nye.’ Kashi na nee mbudi kutya oshike sha li sha ningwa po, ovayapostoli ova li va efa pakafimbo onghalo oyo i nyone po ohole yavo youmwainafana.

13. Jesus okwa li e linyenga ngahelipi shi na sha nomapuko ovayapostoli vaye? (Mateus 20:25-28)

13 Jesus okwa li a ungaunga ngahelipi nonghalo oyo? Ka li a handuka. Ka li a popya kutya ota ka konga ovayapostoli ve li xwepo, ovalumenhu ovo ve na elininipiko linene nohava ungaunga alushe navakwao nohole. Ponhele yaasho, Jesus okwa li a popya navo nelididimiko, molwaashi okwa li e shii kutya ova hala okulonga osho sha yuka. (Lesha Mateus 20:25-28.) Okwa twikila okuungaunga navo pahole, nonande osho kasha li oshikando shotete nokasha li shaxuuninwa ovayapostoli tava kendabala okutomhafana kutya olyelye a li munene mokati kavo.—Mark. 9:34; Luk. 22:24.

14. Ovayapostoli vaJesus ova kulila momudingonoko wa tya ngahelipi?

14 Kape na omalimbililo, Jesus okwa li a kaleka momadiladilo onakudiwa yovayapostoli. (Joh. 2:24, 25) Ova kulila momudingonoko omo ovawiliki vomalongelokalunga va li va pitifa komesho eendodo. (Mat. 23:6) Ovawiliki velongelokalunga lOshijuda ova li yo ve lishii ouyuki. f (Luk. 18:9-12) Jesus okwa li e shii kutya okudiladila kwa tya ngaho oku na okukala kwa nwefa mo etaleko lovayapostoli vaye li na sha navo vene nosho yo vakwao. (Omayel. 19:11) Ka li a teelela ovayapostoli vaye vaha ninge omapuko nokwe ve lididimikila, ngeenge va ya pomunghulo. Okwa li e shii kutya ove na omitima diwa. Onghee okwa li e va kwafela nelididimiko va finde ounhwa nokuhenuka okukala ve lihalela komesho. Ova li ve na okupingena po oikala oyo nohole.

ONGAHELIPI HATU DULU OKUSHIKULA OSHIHOPAENENWA SHAJESUS?

15. Oshike hatu lihongo koshiningwanima osho sha kwatela mo Jakob naJohannes?

15 Ohatu dulu okulihonga shihapu koshiningwanima osho sha kwatela mo Jakob naJohannes. Ova li va ninga epuko, eshi va pula va pewe eendodo da tumbala mOuhamba. Ashike ovayapostoli vakwao navo ova li va ninga epuko, eshi va efa onghalo oyo i nyone po oukumwe wavo. Ndele Jesus okwa li a ungaunga nonghenda nosho pahole novayapostoli aveshe 12. Oshilihongomwa oshilipi kufye? Osho sha fimana hashoosho ashike vakwetu va ninga, ndele nanghee yo hatu linyenge komapuko avo. Oshike tashi dulu oku tu kwafela? Ngeenge twa handukila omwiitaveli mukwetu, ohatu dulu okulipula kutya: ‘Omolwashike osho a ninga sha handukifa nge nai unene? Mbela otashi holola oukwatya mwii, oo nda pumbwa okulundulula? Mbela omunhu oo a udifa nge nai otashi dulika ta ungaunga noupyakadi wonhumba? Nonande ondi udite kutya osha yuka okukala nda handuka, mbela itandi dulu okuulika ohole yokuheliholamwene noku mu dimina po?’ Ngeenge otwa kala hatu ulikile vakwetu ohole, ohatu ka ulika kutya otu li ovashikuli vashili vaJesus.

16. Oshike hatu dulu okulihonga vali koshihopaenenwa shaJesus?

16 Oshihopaenenwa shaJesus otashi tu hongo yo tu kendabale tu udile oukwao wananghali ovaitaveli vakwetu. (Omayel. 20:5) Jesus oha dulu okumona momutima, ndele fye ihatu dulu okuninga ngaho. Ashike ohatu dulu okulididimikila ovamwatate novamwameme, ngeenge tu wete tave tu ningile nai. (Ef. 4:1, 2; 1 Pet. 3:8) Otashi ka kala shipu okuninga ngaho, ngeenge otwa shiiva onakudiwa yavo. Natu ka taleni koshihopaenenwa.

17. Ongahelipi omupashukilishikandjo umwe a mona ouwa, eshi a shiiva nawa omwiitaveli mukwao?

17 Omupashukilishikandjo umwe ota dimbuluka omumwatate womeongalo limwe lomwaao a li ha talele po muAfrica lokOushilo. Potete, omupashukilishikandjo okwa li ta diladila kutya omumwatate oo ke fi omunahole. Omupashukilishikandjo okwa li e linyenga ngahelipi? Okwa ti: “Ponhele yokuhenuka omumwatate oo, onda li nda tokola oku mu shiiva nawa.” Kungaho, omupashukilishikandjo okwa li a dula okulihonga oinima yonhumba i na sha nonakudiwa yomumwatate oo, oyo ya nwefa mo omaukwatya aye. Omupashukilishikandjo okwa twikila ko, a ti: “Eshi nda mona nghee sha li shidjuu komumwatate okuninga omalunduluko oo a hala okuninga, opo a ungaunge nawa navakwao nokutala nghee a ninga amwe nale, osha ningifa nge ndi kale nde mu fimaneka neenghono. Onghee otwa li twa ninga omaume opofingo.” Ngeenge otwa shiiva nawa ovamwatate novamwameme, otashi ke shi ningifa shipu oku va ulikila ohole.

18. Omapulo elipi hatu dulu okulipula, ngeenge twa udifwa nai komwiitaveli mukwetu? (Omayeletumbulo 26:20)

18 Omafimbo amwe, otashi dulika tu kale tu udite twa hala okuya tu ka popye nomwiitaveli mukwetu, oo e tu udifa nai. Ashike tete, otashi ka kala shiwa okulipula fye vene omapulo aa: ‘Mbela ondi na ngoo oushili we lixwa po?’ (Omayel. 18:13) ‘Mbela okwe shi ningila owina a handukife nge?’ (Omuud. 7:20) ‘Mbela naame ondi na efiku nda ningile epuko la faafana?’ (Omuud. 7:21, 22) ‘Ngeenge onda popi nomunhu oo kombinga yasho, mbela otashi ka naipika onghalo?’ (Lesha Omayeletumbulo 26:20.) Ngeenge otwa kongo efimbo tu lipule omapulo a tya ngaho, otashi dulika tu ka mone kutya ohole yetu yokuhola omumwatate otai dulu oku tu linyengifa tu efe po okudiladila kwaasho sha ningwa po.

19. Owa tokola toko okuninga shike?

19 Di li ongudu, Eendombwedi daJehova ohadi ulike kutya odi li ovahongwa vashili vaJesus. Tu li oohandimwe, ohatu ulike kutya otu li ovashikuli vashili vaJesus, ngeenge hatu ulikile ovamwatate novamwameme ohole yokuheliholamwene, nonande inava wanenena. Ngeenge otwa ulike ohole ya tya ngaho, otashi dulika tu ka kwafele vamwe va didilike mo elongelokalunga lashili nove tu waimine mokulongela Jehova, Kalunga kohole. Onghee hano, natu kaleni twa tokola okutwikila okuulika ohole oyo hai didilikifa mo Ovakriste vashili.

EIMBILO 17 “Onda hala”

a Ovanhu vahapu ova nanenwa koshili omolwohole yashili oyo ve wete mokati ketu. Ashike nande ongaho, inatu wanenena. Omafimbo amwe, ohatu mono shi li eshongo okuungaunga nomwiitaveli mukwetu monghedi yopahole. Natu ka kundafaneni kutya omolwashike ohole ya fimana nonokutya ongahelipi hatu dulu okushikula oshihopaenenwa shaJesus, ngeenge hatu ungaunga nokuhawanenena kwavakwetu.

c Tala oshitukulwa “Paife onghalamwenyo yange oi na eityo,” mOshungonangelo ye 1 Novemba 2012, ep. 13-14.

d Tala oshitukulwa “Onghalamwenyo yange oya li tai monika itunhula,” mOshungonangelo ye 1 Mei 2012, ep. 18-19.

e Oshitukulwa eshi itashi kundafana omanyono a kwata moiti, oo e na okuungaungiwa nao kovakulunhuongalo, ngaashi oo a tumbulwa mo 1 Ovakorinto 6:9, 10.

f Okwa popiwa kutya lwanima, rabbi umwe okwa popya, a ti: “Mounyuni omu na ashike ovalumenhu ve li omilongo nhatu lwaapo ovayuki, ngaashi Abraham. Ngeenge ove li omilongo nhatu, ame nomonamati wange otu li vavali vomuvo. Ngeenge ove li omulongo, ame nomonamati wange otu li vavali vomuvo. Ngeenge ove li vatano, ame nomonamati wange otu li vavali vomuvo. Ngeenge ove li vavali, aame nomonamati wange. Ngeenge umwe, aame.”