Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 21

Embo lEhololo ola popya shike shi na sha nonakwiiwa?

Embo lEhololo ola popya shike shi na sha nonakwiiwa?

“Amen, Omwene Jesus, ila.” — EH. 22:20.

EIMBILO 142 Tu kanyateleni keteelelo letu

EXUKU LOSHITUKULWA *

1. Etokolo la fimana lilipi ovanhu aveshe va pumbwa okuninga?

 OVANHU kunena ove na okuninga etokolo la fimana. Mbela otava ka yambidida Jehova Kalunga, oo e na oufemba wokukala Omupangeli weshito alishe, ile otava ka yambidida omutondi waye omukwanyanya, Satana Ondiaboli? Keshe umwe oku na okuninga etokolo. Etokolo keshe tava ningi otali ka tya omwenyo, ile efyo kuvo. (Mat. 25:31-33, 46) Pefimbo ‘loudjuu munene,’ otava ka didilikwa nedidiliko olo tali ka ufa ngeenge otava ka xupifwa, ile otava ka hanaunwa po. — Eh. 7:14; 14:9-11; Hes. 9:4, 6.

2. (a) Ovaheberi 10:35-39 otave tu ladipike tu ninge shike? (b) Ongahelipi embo lEhololo tali dulu oku tu kwafela?

2 Lesha Ovaheberi 10:35-39. Ngeenge owa hoolola okuyambidida ounamapangelo waJehova, owa ninga etokolo li li pandunge. Paife oto dulu okukwafela vamwe va ninge etokolo li li mondjila. Opo u ninge ngaho, oto dulu okulongifa ouyelele oo tau hangwa membo lEhololo. Embo olo lididilikwedi ola holola osho tashi ka ningilwa ovo ve li omhinge naJehova, nola popya yo omanangeko noupuna, oo taa ka pewa ovo hava yambidida noudiinini ounamapangelo waye. Otwa pumbwa okulihonga kombinga yoshili oyo ya fimana. Ngeenge otwa ningi ngaho, otashi ke tu kwafela tu kale twa tokola toko okulongela Jehova. Shikwao vali, ohatu dulu okulongifa ouyelele oo twe lihonga, opo tu kwafele vamwe va ninge etokolo li li mondjila nokukala metwokumwe nalo.

3. Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

3 Moshitukulwa eshi, ohatu ka kundafana omapulo taa shikula: Oshike tashi ka ningilwa ovo tava yambidida ounamapangelo waKalunga? Nosho yo kutya oshike tashi ka ningilwa ovo tava yambidida oshilyani shitilyana, osho sha popiwa membo lEhololo?

OSHIKE TASHI KA NINGILWA OVADIININI?

4. Omuyapostoli Johannes okwa mona ongudu ilipi i li pamwe naJesus meulu?

4 Omuyapostoli Johannes okwa mona memoniko eengudu dopavali odo tadi yambidida ounamapangelo waJehova, noda pewa omanangeko noupuna okukala nomwenyo fiyo alushe. Ongudu yotete oya fikama po movanhu 144 000. (Eh. 7:4) Ova hoololwa kombada yedu, opo va ka pangele pamwe naJesus mOuhamba womeulu. Otava ka pangela kombada yedu pamwe naJesus. (Eh. 5:9, 10; 14:3, 4) Johannes okwe va mona memoniko ve li ofika naJesus meulu kOmhunda yaSion. — Eh. 14:1.

5. Oshike tashi ka ningilwa mafiku ovavaekwa ovo ve li natango kombada yedu?

5 Momukokomoko womido omafele, ovanhu omayovi ova kala nokuhoololwa va kale oshitukulwa shovanhu 144 000. (Luk. 12:32; Rom. 8:17) Kakele kaasho, Johannes okwa lombwelwa kutya oshixupe ashike, ile omuvalu munini wovavaekwa tau ka kala kombada yedu momafiku axuuninwa. Ovo va “xupa po” otava ka ‘didilikwa’ lwaxuuninwa kuJehova, ofimbo oudjuu munene inau hovela. (Eh. 7:2, 3; 12:17) Opo nee mokweendela ko kwefimbo, pefimbo loudjuu munene, oshixupe shovavaekwa otashi ka twalwa meulu shi ka kale pamwe novavaekwa vakwao 144 000, ovo va fya ve li ovadiinini. Otava ka pangela pamwe naJesus mOuhamba waKalunga. — Mat. 24:31; Eh. 5:9, 10.

6-7. (a) Johannes okwa mona vali ongudu ilipi, noshike hatu lihongo kombinga yayo? (b) Omolwashike oshixupe shovavaekwa nosho yo “ongudu inene” ve na okukala ve na ohokwe mEhololo etukulwa 7?

6 Konima eshi Johannes a mona ongudu yaavo tava i meulu, 144 000, okwa mona yo “ongudu inene” ya nyengana okuvalwa. (Eh. 7:9, 10) Oshike hatu lihongo kombinga yayo? Johannes okwa lombwelwa taku ti: “Ovo ovovo va pita moudjuu munene, nova kosha oikutu yavo mohonde yOdjona i kale itoka.” (Eh. 7:14) Konima ngeenge va xupu poudjuu munene, “ongudu inene” ei otai ka kala kombada yedu notai ka hafela omanangeko noupuna a tunhula. — Eps. 37:9-11, 27-29; Omayel. 2:21, 22; Eh. 7:16, 17.

7 Kutya nee otwa hoololwa tu ka kale meulu, ile okombada yedu, mbela otu liwete tu li mokati kaavo va popiwa mEhololo etukulwa 7? Heeno. Efimbo olo itali ka kala tuu litunhula keengudu adishe dopavali dovapiya vaKalunga! Ohatu ka kala twa hafa neenghono, eshi twa hoolola okuyambidida ounamapangelo waJehova. Embo lEhololo ole tu lombwela vali shike shi na sha noudjuu munene? — Mat. 24:21.

OSHIKE TASHI KA NINGILWA OVO VE LI OMHINGE NAKALUNGA?

8. Oudjuu munene otau ka hovela ngahelipi, novanhu vahapu otave ke linyenga ngahelipi?

8 Ngaashi sha popiwa moshitukulwa sha tetekela, omapangelo opapolotika omounyuni ou, mafiku otaa ka pilukila po Babilon Shinene, ouhamba womounyuni womalongelokalunga oipupulu. (Eh. 17:16, 17) Osho otashi ka kala ehovelo loudjuu munene. Mbela osho otashi ke linyengifa ovanhu vahapu va hovele okulongela Jehova? Hasho. Mepingafano naasho, Ehololo etukulwa 6 ola ulika kutya pefimbo olo loudjuu, ovanhu ovo ihava longele Jehova otava ka konga eameno komapangelo opapolotika nosho yo komangeshefelo omounyuni ou, oo a faafanifwa neemhunda. Jehova ote ke va tala ko ve li ovapataneki vaye, molwaashi itava ka yambidida Ouhamba waye. — Luk. 11:23; Eh. 6:15-17.

9. Ovapiya vaJehova otava ka kala va yooloka ko ngahelipi pefimbo loudjuu munene, notashi ka eta oidjemo ilipi?

9 Ovapiya vaJehova ovadiinini otava ka kala va yooloka ko filufilu pefimbo loudjuu munene. Ovo ashike tava ka kala ongudu tai longele Jehova Kalunga kombada yedu noitava ka yambidida ‘oshilyani.’ (Eh. 13:14-17) Oudiinini wavo otau ka handukifa neenghono ovo ve li omhinge naJehova. Naasho otashi ke linyengifa ongudu yoiwana i ponokele ovapiya vaKalunga kombada yedu alishe. Nonghatu ya tya ngaho, oya popiwa mOmbiibeli i li eponokelo laGog yaMagog. — Hes. 38:14-16.

10. Metwokumwe nEhololo 19:19-21, Jehova ote ke linyenga ngahelipi, eshi oshiwana shaye tashi ka ponokelwa?

10 Jehova ote ke linyenga ngahelipi shi na sha neponokelo olo lonyanya? Okwa ti: ‘Oupyuhandu wange otau ka xwama momayulu ange.’ (Hes. 38:18, 21-23) Ehololo etukulwa 19 ola popya osho tashi ka ningwa po vali. Jehova ota ka tuma Omona waye, opo a amene oshiwana shaye nokufinda ovatondi vavo. Meponokelo olo, Jesus ota ka waiminwa “keengudu dovakwaita vomeulu,” ovaengeli ovadiinini, pamwe novanhu 144 000. (Eh. 17:14; 19:11-15) Oita oyo otai ka eta oidjemo ilipi? Ovanhu aveshe nosho yo eengudu odo di li omhinge naJehova otava ka hanaunwa po sheke. — Lesha Ehololo 19:19-21.

KONIMA YOITA OTAKU SHIKULA EHOMBOLO

11. Oshiningwanima sha fimana shilipi sha tumbulwa membo lEhololo?

11 Diladila nghee ovapiya vaJehova ovadiinini ovo ve li kombada yedu tava ka kala ve udite, konima ngeenge ova xupu, eshi Kalunga ta ka hanauna po ovatondi vaye! Osho otashi ka kala efimbo litunhula neenghono. Nonande meulu otamu ka kala ehafo linene, eshi Babilon Shinene sha hanaunwa po, ope na vali oshinima shimwe osho tashi ka eta ehafo linene. (Eh. 19:1-3) Oshinima osho oshiningwanima shitunhula osho sha popiwa membo lEhololo, “ehombolo lOdjona.” — Eh. 19:6-9.

12. Ngaashi sha popiwa mEhololo 21:1, 2, ehombolo lOdjona otali ka ningwa naini?

12 Onaini ehombolo lOdjona tali ka ningwa? Aveshe ovo va kwatelwa mo 144 000 otava ka twalwa meulu, ofimbo oita yaArmagedon inai hovela. Ashike olo halo tali ka kala efimbo lehombolo lOdjona. (Lesha Ehololo 21:1, 2.) Ehombolo lOdjona otali ka ningwa konima yoita yaArmagedon, ngeenge ovatondi vaKalunga aveshe koonono ova hanaunwa po. — Eps. 45:3, 4, 13-17.

13. Oshike tashi ka ningwa pehombolo lOdjona?

13 Oshike tashi ka ningwa pehombolo lOdjona? Ngaashi ashike ohombo hai hanganifa omulumenhu nomukainhu, ehombolo eli lopafaneko nalo otali ka hanganifa Ohamba, Jesus Kristus, pamwe ‘nomuhombolwa’ wayo, 144 000. Oshiningwanima osho sha fimana otashi ka totifa po epangelo lipe, olo tali ka pangela kombada yedu oule womido 1 000. — Eh. 20:6.

OSHILANDO SHIWA NOSHO YO ONAKWIIWA YOYE

Ehololo etukulwa 21 otali faneke oshilando shopafaneko Jerusalem Shipe “tashi di meulu kuKalunga.” Momukokomoko womido eyovi, otashi ka etela ovanhu ovaduliki omanangeko noupuna mahapu (Tala okatendo 14-16)

14-15. Ehololo etukulwa 21 ola yelekanifa 144 000 nashike? (Tala efano kombada yoshifo.)

14 Ehololo etukulwa 21 ola yelekanifa 144 000 noshilando shiwa elela hashi ifanwa “Jerusalem shipe.” (Eh. 21:2, 9) Oshilando osho oshi na omamanya 12 ekanghameno, oko kwa shangwa “omadina 12 ovayapostoli 12 vOdjona.” Omolwashike Johannes a li e na ohokwe moshinima osho? Omolwaashi okwa mona edina laye la shangwa kulimwe lomomamanya oo. Osho kasha li tuu oufembanghenda munene! — Eh. 21:10-14; Ef. 2:20.

15 Oshilando osho shopafaneko osha yooloka ko koilando ikwao. Oshi na omukala wa kula wa longwa moshingoli elela, omivelo 12 da longwa mouwe, omakuma nosho yo omakanghameno okwa longwa momamanya ondilo nokwa metwa nawa. (Eh. 21:15-21) Johannes okwa didilika kutya ope na shimwe natango sha kambela po. Johannes okwa ti: “Moshilando osho inandi mona mo otembeli, molwaashi otembeli yasho oJehova Kalunga Omunaenghono adishe nosho yo Odjona. Inashi pumbwa okuminikilwa ketango ile komwedi, molwaashi otashi minikilwa koshinge shaKalunga, nolamba yasho Odjona.” (Eh. 21:22, 23) Ovo ve li oshitukulwa shaJerusalem Shipe otava ka kala pamwe naJehova komudidi. (Heb. 7:27; Eh. 22:3, 4) Nomolwaasho Jehova naJesus va popiwa ve li otembeli moshilando osho.

Oolyelye tava ka mona ouwa momafiloshisho oo taa fanekwa ‘komulonga’ nosho yo ‘komiti’? (Tala okatendo 16-17)

16. Oshike tashi ka ningilwa ovanhu pefimbo lOmido Eyovi dEpangelo lOuhamba waKalunga?

16 Oshitunhula kovavaekwa okudilonga koshilando osho. Ndele ovo ve na eteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu navo ove na etomheno lokukala ve na ohokwe musho. Jerusalem Shipe otashi ka eta omanangeko noupuna mahapu momukokomoko wOmido Eyovi dEpangelo lOuhamba waKalunga. Johannes okwa mona omanangeko noupuna taa kunguluka, ngaashi “omulonga womeva omwenyo.” Nokeembinga adishe domulonga oo oku na “omiti domwenyo” di na omafo, oo taa “velula oiwana.” (Eh. 22:1, 2) Ovanhu aveshe ovo tava ka kala momwenyo otava ka kala ve na omhito yoku ka mona ouwa momafiloshisho oo. Mokweendela ko kwefimbo, ovanhu aveshe ovaduliki otava ka fika mewaneneno. Itapa ka kala vali omikifi, ouyehame nosho yo okulila. — Eh. 21:3-5.

17. Ngaashi sha popiwa mEhololo 20:11-13, oolyelye tava ka mona ouwa momukokomoko wOmido Eyovi dOkupangela kwaKristus?

17 Oolyelye tava ka mona ouwa momafiloshisho oo a tunhula? Tetetete, ongudu inene yaavo tava ka xupa puArmagedon nosho yo ounona ovo tashi dulika tava ka dalwa mounyuni mupe. Ashike Ehololo etukulwa 20 ola udaneka yo kutya ovafi otava ka nyumunwa. (Lesha Ehololo 20:11-13.) Ovo va fya ve li “ovayuki” nosho yo ‘ovalunde,’ ovo inava mona omhito ya wana yokulihonga kombinga yaJehova, otava ka nyumunwa va kale kombada yedu. (Oil. 24:15; Joh. 5:28, 29) Mbela osho osha hala kutya keshe umwe ota ka nyumuninwa kombada yedu pefimbo lOmido Eyovi dEpangelo laKristus? Ahowe. Ovo va anya okulongela Jehova ofimbo inava fya, itava ka nyumunwa. Ova li va mona omhito, nova ulika kutya inava wana oku ka kala nomwenyo waalushe mOparadisa kombada yedu. — Mat. 25:46; 2 Tes. 1:9; Eh. 17:8; 20:15.

EYELEKO LAXUUNINWA

18. Onghalo otai ka kala ya tya ngahelipi kombada yedu pexulilo lomido 1 000?

18 Pexulilo lomido 1 000, aveshe ovo tava ka kala kombada yedu otava ka fika mewaneneno. Itava ka hangwa vali koulunde oo twa fyuulula kuAdam. (Rom. 5:12) Oilanduliko youlunde oo wa etifwa kuAdam otai ka xulifwa po filufilu. Kungaho, ovo tava ka kala kombada yedu otava ka “nyumunwa,” meityo olo kutya, otava ka fika mewaneneno pexulilo lomido 1 000. — Eh. 20:5.

19. Omolwashike tapa ka kala eyeleko laxuuninwa?

19 Otu shii kutya Jesus okwa kala omudiinini kuKalunga, nokuli naashi Satana a li e mu yeleka. Ndele mbela ovanhu aveshe va wanenena otava ka kala ngoo ovadiinini kuJehova, eshi Satana ta ka pewa omhito yoku va yeleka? Keshe umwe ota ka nyamukula epulo olo pauhandimwe, ngeenge Satana okwa efiwa a dje mo mombwili pexulilo lomido 1 000. (Eh. 20:7) Ovo tava ka kala ovadiinini peyeleko laxuuninwa otava ka mona omwenyo waalushe notava ka hafela emanguluko lashili. (Rom. 8:21) Ovo tava ka tukula ounashibofa otava ka hanaunwa po fiyo alushe, pamwe nOndiaboli neendemoni dayo. — Eh. 20:8-10.

20. Ou udite ngahelipi shi na sha nomaxunganeko a tunhula oo taa hangwa membo lEhololo?

20 Ou udite ngahelipi konima eshi wa konakona pauxupi embo lEhololo? Kashi hafifa tuu okukala u liwete to wanifilwa omaxunganeko aa a tunhula! Mbela osho ihashi ku ningifa u kale wa hala okushiva vamwe ve tu waimine melongelokalunga la koshoka? (Eh. 22:17) Paife eshi twa kundafana oiningwanima oyo tai ka ningwa monakwiiwa, otwa tunhukwa notwa hala okupopya ngaashi omuyapostoli Johannes, oo a ti: “Amen, Omwene Jesus, ila.” — Eh. 22:20.

EIMBILO 27 Eholoko lovana vaKalunga

^ Eshi osho oshitukulwa shaxuuninwa shomoitukulwa ya pambafana yembo lEhololo. Ngaashi hatu ke shi mona moshitukulwa eshi, ovo tava kala ovadiinini kuJehova otava ka kala nonakwiiwa ya denga mbada. Ashike ovo ve li omhinge nounamapangelo waye otava ka xulifwa po monghedi ififa ohoni.