Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Okupopila onghundana iwa moipafi yovakwanepangelo

Okupopila onghundana iwa moipafi yovakwanepangelo

Omwene Jesus okwa li a popya kombinga yomulumenhu Omujuda, oo opo a li e lidilulula ndele ta ningi Omukriste, a ti: “Oye oshilongifo shange sha hoololwa shokuhumbatela edina lange koiwana yovapaani nokeehamba.” (Oil. 9:15) Omulumenhu oo lwanima okwa ka shiivika e li omuyapostoli Paulus.

Pomhito imwe, Paulus okwa li a holoka koshipala ‘shohamba,’ Nero, omupangeli waRoma. Ngeno oove wa li to pulwa u popile eitavelo loye koshipala shomupangeli oo, mbela ngeno owa kala u udite ngahelipi? Ovakriste otava ladipikwa va hopaenene Paulus. (1 Kor. 11:1) Onghedi imwe omo hatu dulu oku shi ninga omokutala kowino waye u na sha nomilandu dopaveta dopefimbo laye.

Ovajuda ovo va itavela mOujuda ova li hava wilikwa kOmhango yaMoses, kutya nee ovovo va li muIsrael, ile ovovo va li koilongo imwe i lili. Ashike konima yOpentekoste yomo 33 O.P., ovalongelikalunga vashili kava li va teelelwa va kale hava diinine Omhango yaMoses. (Oil. 15:28, 29; Gal. 4:9-11) Ndele nande ongaho, Paulus nOvakriste vakwao kava li hava popile mowii Omhango oyo, nomolwaasho ova li hava udifa noupu moitukulwa ihapu omo mwa li Ovajuda. (1 Kor. 9:20) Peemhito dihapu, Paulus okwa li ha i nokuli meeshinagoga, omo a li ha yandje oundombwedi kovanhu ovo ve shii Kalunga kaAbraham nokwa li ta dulu okutomhafana navo ta longifa Omishangwa dOshiheberi. — Oil. 9:19, 20; 13:5, 14-16; 14:1; 17:1, 2.

Pefimbo olo, oilonga yokuudifa oya li hai unganekwa kovayapostoli okudja muJerusalem. Ova li hava hongo ovanhu pandjikilile motembeli. (Oil. 1:4; 2:46; 5:20) Pomhito imwe, Paulus okwa li a ya kuJerusalem, nolwanima okwa li a tulwa modolongo. Okudja opo okwa kala ta tamanekwa fiyo a twalwa kuRoma.

NGHEE PAULUS A LI E LIPOPILA TA LONGIFA OMHANGO YAROMA

Ovakwanepangelo vaRoma ova li va tala ko ngahelipi oinima oyo Paulus a li ta udifa? Opo tu mone kutya ova li va tala ko ngahelipi eudifo laPaulus, natu tale kutya ova li hava tale ko ngahelipi omalongelokalunga. Kava li hava fininike ovanhu voiwana imwe i lili, ovo ve li moitukulwalongo youhamba wavo, va efe po omalongelokalunga avo, okuninga shapo ve wete elongelokalunga lavo la nyika oshiponga, ile tali nyono po eenghedi doshilongo.

Ovajuda ova li va pewa emanguluko lihapu moitukulwalongo youhamba waRoma. Embo Backgrounds of Early Christianity ola ti: “Ovajuda ova li va pewa oufemba we likalekelwa mouhamba waRoma. . . . Ova li ve na emanguluko lokukala melongelokalunga lavo nokava li va fininikwa va longele oikalunga yOvaroma. Ova li hava ungaunga noinima oyo ya pamba oulikumwe wavo pamhango yavo.” Kava li yo va teelelwa va ye moukwaita. * Eshi Paulus a li ta popile Oukriste moipafi yovakwanepangelo Ovaroma, okwa li a longifa omhango yOvaroma oyo tai popile eitavelo lOshijuda.

Ovapataneki vaPaulus ova li tava kendabala momikalo di lili noku lili okuxwaxwameka ovanhu nosho yo ovakwanepangelo va pilukile ovayapostoli. (Oil. 13:50; 14:2, 19; 18:12, 13) Natu ka taleni koshiningwanima tashi landula. Ovakulunhuongalo Ovakriste vomeongalo lomuJerusalem ova li va uda omapopyo mokati kOvajuda kutya vati Paulus ota hongo ovanhu va ‘efe po omhango yaMoses.’ Omapopyo oo okwa li taa dulu okuningifa Ovajuda ovo opo ve lidilulula ndele tava ningi Ovakriste va diladile kutya Paulus ka li a fimaneka omalongekido aKalunga. Osha li yo tashi dulu okuningifa Omhangu yoPombada yOvajuda i tale ko Ovakriste onga ovashunimonima ovo va efa po eitavelo lOshijuda. Ngeno osho osha ka ningifa Ovajuda ovo va ninga Ovakriste va kale tava hepekwa. Pashihopaenenwa, ngeno ova kala va yembwa moulikumwe wOvajuda nokwiindikwa okuudifila motembeli ile meeshinagoga. Onghee hano, ovakulunhuongalo ova li va ladipika Paulus a nyaneke pomutenya omapopyo oo mokuya kotembeli a ka ninge oshinima osho paulelalela Kalunga ina teelela Ovakriste va ninge, ashike kashi li omhinge nOukriste. — Oil. 21:18-27.

Paulus okwa li a dulika, naasho osha li she mu pa omhito ‘yokwaamena nokupopila paveta onghundana iwa.’ (Fil. 1:7, NW) Fimbo a li kotembeli, Ovajuda ova li ve mu hangakena nova li va hala oku mu dipaa. Opo nee okwa li a kufwa po komukulunhu wetangakwaita lOvaroma e ke mu pulapule. Ofimbo etangakwaita olo la li tali lilongekida okudenga Paulus noshokoto, okwe liholola kutya ye omukwashiwana waRoma. Osho osha li she mu ningifa a twalwe kuKesarea, osho sha li ondingandinga yokuungaunga noipambele yaJudea. Osho osha li she mu pa omhito ye likalekelwa yokuyandja oundombwedi nouladi kovakwanepangelo. Otashi dulika osho sha li nokuli sha kwafela ovanhu vahapu, ovo va li ve shii shinini kombinga yOukriste, ve lihonge shihapu kombinga yao.

Oilonga etukulwa 24 ola popya kombinga yaPaulus eshi a li a holoka koshipala shomupangeli Omuroma, Feliks, ngoloneya woshitukulwalongo shaJudea, oo a li nale a uda sha kombinga yeitavelo lOvakriste. Ovajuda ova li tava tamaneke Paulus kutya okwa ninga oinima yopatatu oyo tai nyono omhango yaRoma. Ova ti kutya okwa li a eta omapiyaano mokati kOvajuda ovo ve li mouhamba waRoma; okwa li ta xumifa komesho oshimhanga sha nyika oshiponga, noka li a fimaneka otembeli oyo ya li i li koshi yeameno laRoma. (Oil. 24:5, 6) Okutamanekelwa oinima oyo okwa li taku dulu oku mu ningifa a tokolelwe efyo.

Osha fimana kOvakriste vokunena va shiive nghee Paulus a li a ungaunga nonghalo oyo. Okwa li a ngungila nota ulike efimaneko. Paulus okwa li a popya kombinga yOmhango nOvaprofeti nokombinga youfemba waye ‘wokulongela Kalunga kooxekulululwa.’ Omhango yaRoma oya li tai popile oufemba wOvajuda wokuninga ngaho. (Oil. 24:14) Lwanima, Paulus okwa li a dula okuhepaulula nokupopila eitavelo laye koshipala shaPorkius Festus, oo a li a pingena po Feliks, nosho yo koshipala shohamba Herodes Agrippa.

Hauxuuninwa, molwaashi Paulus okwa li a hala okutokolwa pauyuki, okwa li a indila a ti: “Ame ohandi pula ndi ka pangulwe kOmukesari!” Omukesari oye a li omupangeli a shiya ko pefimbo olo. — Oilonga 25:11, NW.

PAULUS TA PANGULWA MOMHANGU YOMUKESARI

Paulus okwa li a lombwelwa komwengeli kutya: “Ove u nokuya koshipala shomukesari.” (Oil. 27:24) Omupangeli waRoma, Nero, okwa li a popya pehovelo lokupangela kwaye kutya ita ka ungaunga noikoya aishe koonono oyo a li ta ka etelwa. Moule womido hetatu daye dotete dokupangela, okwa kala luhapu ha yandje oshinakuwanifwa shokutokola kuvamwe. Embo The Life and Epistles of Saint Paul ola popya kutya Nero okwa li a dimina a pangulile Paulus mombala yaye, nokwa li ta kwafelwa komalenga oo a li e na owino nenwefemo lihapu.

Ombiibeli inai popya ngeenge Nero oye mwene a li a pangula Paulus ile okwa li a pa umwe oshinakuwanifwa e mu pangule ye e mu lombwele oidjemo. Kashi na nee mbudi kutya oshike sha li sha ningwa po, Paulus oshi na oupu a li a popya momhangu kutya ye oha longele Kalunga kOvajuda noha ladipike ovanhu aveshe va kale hava fimaneke epangelo. (Rom. 13:1-7; Tit. 3:1, 2) Otashi ulike kutya Paulus okwa li a pondola okupopila onghundana iwa koshipala shovakwanepangelo, molwaashi xuuninwa omhangu yomukesari oya li ye mu mangulula. — Fil. 2:24; Filem. 22.

OTU NA OSHINAKUWANIFWA SHOKUPOPILA ONGHUNDANA IWA

Jesus okwa li a lombwela ovahongwa vaye a ti: “Tamu twalwa komalenga nokeehamba omolwange, shi va ningile ondombwedi, moipafi yavo noyovapaani.” (Mat. 10:18) Oshi li oufembanghenda okukala tu li ovakalelipo vaJesus. Eenghendabala odo hatu ningi opo tu popile onghundana iwa otadi dulu okweeta omafindano opaveta. Ndele nande ongaho, omatokolo oo haa ningwa kovanhu inava wanenena ihaa ‘popile evangeli paveta’ ngaashi shi na okukala. Ouhamba waKalunga oo ashike tau ka xulifa po filufilu omafininiko nokuhenouyuki akushe. — Omuud. 8:9; Jer. 10:23.

Ndele nokunena, edina laKalunga otali dulu okutumbalekifwa ngeenge Ovakriste tava popile eitavelo lavo. Ngaashi Paulus, nafye otu na okukendabala tu kale twa ngungumana, ovanashili nohatu tomhafana pandunge. Jesus okwa li a lombwela ovashikuli vaye kutya inava pumbwa okukala ve na ‘oshisho nhumbi ve na okulipopila, osheshi ye ote va pe okanya nounongo tau nyenge ovakondjifi vavo aveshe oku va nyamukula ile oku va twifa eemhata.’ — Luk. 21:14, 15; 2 Tim. 3:12; 1 Pet. 3:15.

Ngeenge Ovakriste tava popile eitavelo lavo komesho yeehamba, yovapangeli ile ovakwanepangelo vamwe, ohashi va pe omhito yokuyandja oundombwedi kovanhu ovo tashi dulika shi kale shidjuu oku va udifila momikalo dimwe di lili. Omatokolo amwe oo a ningwa meemhangu okwa ningifa omapangelo amwe a lundulule eemhango dao nokwaamena oufemba wovanhu wokukala va manguluka okupopya nokuhoolola elongelokalunga olo va hala. Kashi na nee mbudi kutya oshike tashi ka ningwa po peemhito dimwe, ouladi oo ovapiya vaKalunga hava ulike ngeenge ve li momafininiko ohau hafifa Kalunga.

Edina laJehova ohali tumbalekifwa ngeenge hatu popile eitavelo letu

^ okat. 8 Omushangi wedina James Parkes okwa ti: “Ovajuda . . . ova li ve na oufemba wokulandula eemhango davo. Okukala noufemba wa tya ngaho kasha li lela oshinima she likalekelwa, molwaashi Ovaroma ova li ashike tava landula onghedindjikilile yavo yokupa ovanhu vomoitukulwalongo yavo i lili noku lili emanguluko lihapu ngaashi tashi dulika lokukala tave lipangele vo vene.”