Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Hopaenena oukwatya waJehova wokuyavelela nowonghenda

Hopaenena oukwatya waJehova wokuyavelela nowonghenda

“Omunelao ou, ha [yavelele] oshingone.” — EPS. 41:1.

OMAIMBILO: 130, 107

1. Ohole oi liwetikile ngahelipi mokati koshiwana shaKalunga?

OSHIWANA shaKalunga oshi li oukwaneumbo wopamhepo noshi holafane. (1 Joh. 4:16, 21) Ohole ya tya ngaho ihai limonikila ashike moinima inene oyo have liningile, ndele nomounima vanini yo ngaashi meendjovo donghenda nosho yo moilonga iwa. Ngeenge otwa kala hatu ungaunga navamwe nonghenda noku va yavelela, ohatu ka ninga “ovahopaeleli vaKalunga ngaashi ovana ovaholike.” — Ef. 5:1.

2. Ongahelipi Jesus a ulika ohole ngaashi Kalunga?

2 Jesus okwa li a hopaenena Xe filufilu. Okwa ti: “Ileni kwaame, nye amushe hamu longo nomwa lolokifwa, Ame ohandi mu pe etulumuko . . . , osheshi Aame omunambili, momutima onde lininipika.” (Mat. 11:28, 29) Ngeenge otwa hopaenene Kristus ‘mokuyavelela oingone,’ ohatu ka kala twa hokiwa kuTate yetu womeulu nohatu ka kala twa hafa. (Eps. 41:1) Natu ka taleni nghee hatu dulu okuyavelela vamwe moukwaneumbo, meongalo nosho yo moukalele.

KALA HO YAVELELE VAMWE MOUKWANEUMBO

3. Omushamane oha ulike ngahelipi kutya oha yavelele omukulukadi waye? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

3 Ovashamane ove na okutula po oshihopaenenwa shiwa shokuyavelela vamwe moukwaneumbo. (Ef. 5:25; 6:4) Pashihopaenenwa, ova lombwelwa va ‘kale novakainhu vavo neendunge.’ Outumbulilo oo otau dulu yo okutolokwa “oku va yavelela noku va uda ko.” (1 Pet. 3:7; eshangelo lopedu mo-NW.) Outumbulilo okuuda ko nokuyavelela ou lyaafane popepi. Pashihopaenenwa, omushamane oo ha udu ko omukulukadi waye nokwe mu tala ko e li ekwafo tali wapalele, oku shii kutya okwa yooloka ko kuye meenghedi dihapu, ashike osho itashi ti kutya oku mu dule. (Gen. 2:18) Omushamane oha ulike kutya oku na ko nasha nomaliudo aye noha ungaunga naye nefimaneko. Omukulukadi umwe wokoCanada okwa popya kombinga yomushamane waye a ti: “Iha tale ko omaliudo ange ehe na oshilonga ile a tye, ‘Ino kala u udite ngaho.’ Oku li yo omupwilikini muwa. Ngeenge ta kwafele nge ndi lundulule etaleko lange moshinima shonhumba, ohe shi ningi nonghenda.”

4. Omushamane oha yavelele ngahelipi omukulukadi waye ngeenge e li novakainhu vamwe?

4 Omushamane omunalukeno oha kaleke yo omaliudo omukulukadi waye momadiladilo ngeenge e li novakainhu vamwe. Pashihopaenenwa, iha danauka nomaliudo avo, ihe lihumbata monghedi oyo tai kokele momilele, noihe lihumbata meenghedi da tya ngaho ngeenge ta longifa omakwatafano opaintaneta. (Job 31:1) Oha kala omudiinini komukulukadi waye moinima aishe, hamolwaashi ashike e mu hole ndele omolwaashi e hole Kalunga noku tonde osho shii. — Lesha Epsalme 19:14; 97:10.

5. Ongahelipi omukulukadi ta dulu okuyavelela omushamane waye?

5 Ngeenge omushamane ta tale koshihopaenenwa shoukwamutwe waye, Jesus Kristus, ohashi mu linyengifa a kwafele omukulukadi waye a kale e mu ‘fimaneka.’ (Ef. 5:22-25, 33) Efimaneko la tya ngaho otali ke linyengifa omukulukadi a yavelele omushamane waye, tashi dulika nokuli nongeenge ta longifa efimbo lihapu moinima yeongalo ile ngeenge a wililwa po komaupyakadi. Omushamane umwe wokoBritain okwa ti: “Omukulukadi wange ohe shi limonene melihumbato lange kutya ope na sha osho tashi piyaaneke nge. Oha kendabala okutula moilonga efinamhango olo li li mOmayeletumbulo 20:5, nonande otashi pula okukonga efimbo la wapala opo a dule ‘okuteka mo’ sha moshikundafanwa osho ngeenge onda manguluka okukundafana naye.”

6. Ongahelipi hatu dulu okukwafela ovanyasha va kale tava yavelele vamwe, naasho otashi ke va etela ouwa ulipi?

6 Ngeenge ovadali tava yavelelafana, kungaho otava tulile po ovana vavo oshihopaenenwa shiwa. Ovadali ovo ve na oshinakuwanifwa shokuhonga ovana vavo nghee ve na okuyavelela vamwe. Pashihopaenenwa, ovadali otava dulu oku va honga vaha kale tava tondoka mOlupale lOuhamba. Ngeenge ve li pouvilo, ovadali otava dulu okulombwela ovana vavo va efe ovakulunhu va kufe oikulya tete kuvo. Aveshe ovo ve li meongalo otava dulu okukwafela ovadali. Pashihopaenenwa, ohatu dulu okupandula okaana ngeenge ke tu longela oshilonga shanafangwa, ngaashi okuyeulula omuvelo. Osho otashi ka kwafela ovanyasha va mone kutya “okuyandja oku nelao komesho yokutambula.” — Oil. 20:35.

“TU FILAFANENI OSHISHO” MEONGALO

7. Ongahelipi Jesus a li a yavelela omulumenhu omufitamatwi, noilihongomwa ilipi hatu dulu okulihonga moshihopaenenwa shaye?

7 Efiku limwe eshi Jesus a li moshitukulwa shaDekapolis, ovanhu ova li va “eta kuye omufitamatwi ehe shii okupopya nawa.” (Mark. 7:31-35) Ponhele Jesus e mu velulile mokati kovanhu, “okwe mu kufa movanhu” ndele te mu velula. Omolwashike mbela? Omolwaashi omulumenhu oo ka li ta dulu okukala a manguluka mokati kovanhu. Otashi dulika Jesus a li eshi didilika nokwa li e mu velula meholeko. Oshoshili kutya itatu dulu okuvelula pashikumwifilonga. Ashike ohatu dulu okuulika kutya otu na ko nasha neemhumbwe nosho yo nomaliudo ovalongelikalunga vakwetu. Omuyapostoli Paulus okwa shanga a ti: “Tu filafaneni oshisho fye tu twaafane omukumo mohole nomoilonga iwa.” (Heb. 10:24) Jesus okwa li e shii nghee omufitamatwi a li e udite nokwa li a ungaunga naye nawa. Osho kashi fi tuu oshihopaenenwa shiwa kufye!

8, 9. Omeenghedi dilipi hatu dulu okuyavelela ovanamido naavo vehe na oukolele? (Yandja oihopaenenwa.)

8 Kala ho yavelele ovanamido nosho yo ovo vehe na oukolele. Ohole oyo hai didilikifa mo eongalo lopaKriste. (Joh. 13:34, 35) Ohole ya tya ngaho ohai tu linyengifa tu kwafele ovanamido nosho yo ovo ve na oulema va kale have uya kokwoongala kwopaKriste nokukufa ombinga moilonga yokuudifa onghundana iwa. Osho tu na okuninga ngaho, nonande okudula kwavo okwa ngabekwa. (Mat. 13:23) Michael, oo e li kokatemba, ota pandula oukwaneumbo waye nosho yo ovamwatate vokongudu yavo yomomapya molwaashi ohave mu yambidida. Okwa ti: “Omolwekwafo lavo, paife ohandi ongala nokukufa ombinga moilonga yokuudifa pandjikilile. Ohandi hafele okuyandja oundombwedi womoipafi.”

9 Momaukwaneumbo aBetel mahapu omu na ovanamido naavo vehe na oukolele. Ovamwatate ovo ve li ovapashukili meeBetel ohava yavelele ovapiya ovadiinini ovo mokuunganeka va kufe ombinga moilonga yokuudifa okupitila mongodi nokushanga eenhumwafo. Bill, oo e na omido 86 noha shangele ovanhu ovo ve li koitukulwa ye likalela eenhumwafo, okwa ti: “Otwa pandula oufembanghenda wokushanga eenhumwafo.” Nancy, oo e li pokuwanifa omido 90, okwa ti: “Ihandi tale ko okushanga eenhumwafo ku li ashike onghedi yokutula eembapila mekutu. Oku li onghedi imwe yokukufa ombinga moilonga yokuudifa. Ovanhu ova pumbwa okushiiva oshili.” Ethel, oo a dalwa mo 1921, okwa ti: “Ouyahame ou li oshitukulwa shonghalamwenyo yange. Omafiku amwe ohandi lihange nokuli handi nyengwa okudjala.” Ashike nande ongaho, oha hafele okuyandja oundombwedi okupitila mongodi noku na omalishuneko amwe mawa. Barbara, oo paife e na omido 85, okwa yelifa a ti: “Molwaashi nghi na vali oukolele ohandi mono shidjuu okukufa ombinga moilonga yokuudifa pandjikilile. Ashike elongekido lokuudifa to longifa ongodi ole shi ningifa shipu okupopya navamwe. Tangi Jehova!” Meni lomudo umwe, ongudu yovanamido ovadiinini oya li ya longa eevili 1 228 moukalele, ya shanga eenhumwafo 6 265, ya denga eengodi lwoikando 2 000 noya yandja oishangomwa 6 315. Kape na omalimbililo, eenghendabala odo oda hafifa omutima waJehova. — Omayel. 27:11.

10. Ongahelipi hatu dulu okuyavelela ovamwatate va kale hava mono ouwa pauyadi pokwoongala kwopaKriste?

10 Kala ho yavelele vamwe pokwoongala kwopaKriste. Otwa hala ovamwatate va mone ouwa pauyadi pokwoongala kwopaKriste. Notava ka mona mo ashike ouwa ngeenge otwa kala hatu va yavelele. Ngahelipi mbela? Onghedi imwe omo hatu dulu oku shi ninga omokukala hatu fiki pokwoongala pefimbo opo tuhe va piyaaneke. Oshoshili kutya ohapa holoka eenghalo donhumba odo tashi dulika di tu imbe tu fike pefimbo. Ndele ngeenge otu na onghedindjikilile yokuhafika pefimbo, natu diladile kunghee hatu dulu okuyavelela vamwe. Natu kaleke yo momadiladilo kutya Jehova nOmona ovo ve tu shiva kokwoongala. (Mat. 18:20) Ova lenga neenghono efimaneko letu.

11. Omolwashike ovo hava kala ve na oitukulwa pokwoongala hava tula moilonga omayele oo taa hangwa mo 1 Ovakorinto 14:40?

11 Ngeenge otwa kala hatu yavelele ovamwatate osha yela kutya ohatu tula moilonga elombwelo olo tali ti: “Aishe nai ningwe keenghedi diwa nokushikulafana.” (1 Kor. 14:40) Ovamwatate ovo hava kala ve na oitukulwa pokwoongala ohava dulika kelombwelo olo mokudiinina efimbo olo va tulilwa po. Okuninga ngaho iha va yavelele ashike omupopi oo a shikula ko ndele neongalo yo. Ovamwatate vamwe otashi dulika hava di kokule. Vo vamwe otashi dulika hava longifa oyeendifo yaaveshe. Ofimbo vamwe tashi dulika ve na ookaume kopahombo vehe fi ovaitaveli ovo hava kala ve wete va kala ko kokwoongala.

12. Omolwashike ovakulunhuongalo ovo hava longo noudiinini ve na okuyavelelwa ‘nokukala ve holike shili’? (Tala oshimhungu “ Yavelela ovo hava kwatele komesho.”)

12 Ovafita vopamhepo ovo hava longo noudiinini meongalo nohava kwatele komesho nouladi oilonga yokuudifa navo ova pumbwa okuyavelelwa. (Lesha 1 Ovatessaloniki 5:12, 13.) Kape na omalimbililo kutya ohatu pandula eenghendabala odo ovakulunhuongalo hava ningi ponhele yetu. Natu ulike olupandu letu mokulongela kumwe navo nosho yo moku va yambidida. Komesho yaaishe, ‘ohava pashukile eemwenyo detu ngaashi ovo tave ke di pulwa.’ — Heb. 13:7, 17.

KALA HO YAVELELE VAMWE MOUKALELE

13. Oshike hatu lihongo monghedi omo Jesus a li a ungaunga novanhu?

13 Mexunganeko li na sha naJesus, Jesaja okwa popya a ti: “Oshihati sha tenda omufya, ite shi teyaula po, nonyika tai twimaana omwifi, ite i dimi.” (Jes. 42:3) Molwaashi Jesus okwa li e hole ovanhu okwa li he va udile oukwao wananghali. Okwa li e shii omaliudo aavo va fa oshihati sha tenda omufya ile onyika i li pokudima oku shi popya pafaneko. Oshidjemo, okwa li ha yavelele vamwe, omunanghenda nosho yo omulididimiki. Nokuli nounona ova li va nanenwa kuye. (Mark. 10:14) Katu udite ko oinima filufilu ngaashi Jesus a li e i udite ko noihatu hongo lelalela ngaashi ye. Ashike ohatu dulu okukala hatu yavelele vamwe moshitukulwa shetu. Okuyavelela vamwe osha kwatela mo onghedi omo hatu popi navo nosho yo efimbo.

14. Omolwashike tu na okulungamena onghedi omo hatu popi novanhu?

14 Otu na okupopya ngahelipi novanhu? Kunena, ovanhu omamiliyona ova ‘hepekwa nova lolokifwa’ kovawiliki vopangeshefa, vopapolotika, vopalongelokalunga ovakwanyanya nove na oulingilingi. (Mat. 9:36) Oshidjemo, ovanhu vahapu kave na efimaneko neteelelo. Inashi fimana tuu eendjovo detu nomutono wewi letu u va ulikile kutya fye otu vananghenda novanalukeno! Ovanhu vahapu ohava nanenwa ketumwalaka letu ndele hamolwaashi tu na eshiivo lOmbiibeli ile hatu tomhafana nawa, ndele omolwaashi tu na ko nasha navo notu na elihumbato liwa.

15. Omeenghedi dimwe dilipi tadi longo omo hatu dulu okuyavelela ovanhu ovo hatu udifile?

15 Ope na eenghedi dihapu tadi longo omo hatu dulu okuyavelela ovanhu ovo hatu udifile. Pashihopaenenwa, okulongifa omapulo oku li onghedi iwa yokuhonga. Otu na okukala hatu pula omapulo etu nonghenda nosho yo nefimaneko. Omukokolindjila umwe oo ha udifile koshitukulwa oko kwa li ku na ovanhu vahapu ve na eehoni okwe lihonga okuhapula omapulo oo tashi dulika e va fife ohoni. Osho osha kwatela mo okupula omunhu omapulo oo tashi dulika ita dulu okunyamukula ile tashi dulika a yandje enyamukulo la puka. Pashihopaenenwa, okwa li a henuka okupula omapulo ngaashi, ‘Edina laKalunga olyelye?’ ile, ‘Ouhamba waKalunga oshike?’ Ponhele yaasho, okwa li ha ti ngaha, “Onde lihonga mOmbiibeli kutya Kalunga oku na edina lopaumwene. Nandi ku ulikile edina laye?” Inatu pumbwa eemhango molwaashi omaputuko nosho yo ovanhu ova yoolokafana. Ashike otu na alushe okuyavelela nokufimaneka vamwe, mwa kwatelwa okushiiva nawa ovanhu vomoshitukulwa.

16, 17. Ongahelipi hatu dulu okuyavelela ovo hatu udifile ngeenge hatu diladila kutya (a) efimbo peni tu na oku va talela po? (b) otu na okupopya navo efimbo li fike peni?

16 Onaini tu na okutalela po ovo hatu udifile? Ngeenge hatu udifa eumbo neumbo, otu li ovaenda inava shivwa. Inashi fimana tuu okutalela po ovanhu pefimbo opo tashi dulika va pwilikine kufye! (Mat. 7:12) Pashihopaenenwa, mbela ovanhu moshitukulwa sheni ove hole okukofa efimbo lile momaxuliloshivike? Ngeenge osho, oto dulu okuhovela noukalele woye mokuudifa mepandavanda, mokuyandja oundombwedi moipafi ile mokuninga omalishuneko kovanhu ovo u shii kutya ova penduka.

17 Otu na okupopya navo efimbo li fike peni? Ovanhu vahapu ove lipyakidila neenghono, onghee hano otashi ka kala pandunge okukaleka etalelepo letu pauxupi, unene tuu etalelepo lotete. Oshixwepo okumana diva eenghundafana detu ponhele yokukala po efimbo lilelile. (1 Kor. 9:20-23) Ngeenge ovanhu ove wete kutya otu shii eenghalo davo nosho yo omalipyakidilo avo, otashi dulika va kale va hala tu shune ko kuvo. Osha yela kutya otu na okukala hatu ulike oiimati yomhepo moukalele. Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ulike kutya otu li “ovalongi pamwe naKalunga,” nota dulu oku tu longifa tu kwafele umwe e uye moshili. — 1 Kor. 3:6, 7, 9.

18. Ohatu ka mona omanangeko noupuna elipi ngeenge ohatu yavelele vamwe?

18 Natu ninge eenghendabala ngaashi hatu dulu tu yavelele vamwe moukwaneumbo, meongalo nosho yo moukalele. Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka mona omanangeko noupuna mahapu paife nosho yo monakwiiwa. Epsalme 41:1, 2 ola ti: “Omunelao ou, ha [yavelele] oshingone; oye ta xupifwa kOmwene mefiku loiponga. . . . ta ifanwa omunelao kombada yedu.”