Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ovanelao ovovo hava longele ‘Kalunga omunelao’

Ovanelao ovovo hava longele ‘Kalunga omunelao’

“Oshilongo [oshinelao], ngeenge Omwene Oye Kalunga kasho.” — EPS. 144:15.

OMAIMBILO: 44, 125

1. Omolwashike ovalongeli vaJehova hava kala va hafa? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

EENDOMBWEDI DAJEHOVA odi na ehafo lashili. Ngeenge di li pokwoongala, poyoongalele nopouvilo, ohadi kala tadi yolo nohadi ningi eenghundafana di hafifa. Omolwashike hadi kala da hafa? Etomheno la fimanenena ololo kutya odi shii, hadi longele nohadi kendabala okuhopaenena Jehova, ‘Kalunga omunelao.’ (1 Tim. 1:11; Eps. 16:11) Molwaashi Kalunga oku li Odjo yehafo, okwa hala tu kale twa hafa nohe tu pe omatomheno mahapu okukala twa hafa. — Deut. 12:7; Omuud. 3:12, 13.

2, 3. (a) Ehafo oshike? (b) Omolwashike tashi dulika shi kale shidjuu okukala wa hafa?

2 Ongahelipi shi na sha naave pauhandimwe? Mbela owa hafa? Mbela owa hala okuhapupalifa ehafo loye? Ehafo otali dulu okufatululwa kutya “onghalo yokukala u udite nawa pandjikilile, mwa kwatelwa omaliudo okukala u udite wa wanenwa ile to shambukilwa onghalamwenyo neenghono nokukala wa halelela onghalo ya tya ngaho i twikile.” Ombiibeli oya ulika kutya omunhu oo a nangekwa noupuna kuJehova oku na ehafo lashili. Oshidjuu okukala wa hafa mounyuni ou. Omolwashike mbela?

3 Oiningwanima oyo hai etifa ostresa, ngaashi ngeenge umwe oo u hole unene a fya ile a kondwa ile ngeenge wa taalela eteyohombo ile wa kanifa oilonga, otai dulu okunyona po ehafo loye. Oupyakadi moukwaneumbo nosho yo okuhaudafana otaku dulu okukuma onghalonawa yetu. Okushekwa kovanailonga pamwe nafye ile kovanafikola vakwetu, omapataneko opalongelokalunga ile okutulwa modolongo otaku dulu okunyona po ehafo letu. Okuhenoukolele, oudu woshinamenena ile epolimano nayo otai dulu okunyona po ehafo letu. Ndele nande ongaho, Jesus Kristus, “Omupangeli omunelao, ou Omupangeli aeke,” okwa hala okuhekeleka nokukwafela ovanhu va kale va hafa. (1 Tim. 6:15; Mat. 11:28-30) Okwa tumbula mEudifo laye lokOmhunda omaukwatya onhumba oo taa dulu okuweda ko kehafo letu nonande omu na omaupyakadi mounyuni waSatana.

OUPAMHEPO WA KOLA OHAU ETA EHAFO

4, 5. Ongahelipi hatu dulu okumona nokukaleka po ehafo letu?

4 Oshinima shotete sha fimanenena osho Jesus a li ta yandje elitulemo kusho oshosho kutya: “Ovanelao eehepele domhepo, osheshi Ouhamba weulu owavo.” (Mat. 5:3) Ohatu ulike ngahelipi kutya otu shii omhumbwe yetu? Omokulipalula neendja dopamhepo, okukala twa lenga oinima yopamhepo nosho yo okupitifa komesho okulongela Kalunga omunelao. Ngeenge otwa ningi oinima oyo, ehafo letu otali ka hapupala. Ohatu ka pameka eitavelo letu momaudaneko aKalunga oo taa ka wanifwa po. Ohatu ka tuwa yo omukumo ‘keteelelo lelao’ olo ovalongeli Kalunga vashili hava mono mEendjovo daye. — Tit. 2:13.

5 Okukala nekwatafano la kola naJehova oshi li oshinima sha fimanenena mokumona ehafo tali kalelele. Omuyapostoli Paulus okwa li a nwefwa mo a shange ta ti: “Hafeni alushe mOmwene [Jehova]! Navali handi ti: Hafeni!” (Fil. 4:4) Opo tu hafele ekwatafano olo le likalekelwa, otwa pumbwa ounongo wopakalunga. Eendjovo daKalunga oda ti: “Omunelao omulumenhu ou a mona ounongo, nomulumenhu ou te likongele eendunge. Odo omuti womwenyo kukeshe ou te u kwata, nomunelao keshe oyou ta kanyatele kuo.” — Omayel. 3:13, 18.

6. Ehafo letu tali kalelele ole likolelela koshike?

6 Ashike opo tu mone ehafo tali kalelele, osha fimana okutula moilonga Eendjovo daKalunga ndele haku di lesha ashike. Jesus okwa li a koleka efimano lokutula moilonga osho hatu lihongo, a ti: “Eshi ngeenge mu shi shii, onye ovanelao ngeenge tamu shi ningi.” (Joh. 13:17; lesha Jakob 1:25.) Osho otashi tu kwafele tu wanife po omhumbwe yetu yopamhepo nokukala tu na ehafo tali kalelele. Ndele ongahelipi hatu dulu okukala twa hafa ngeenge ope na oinima ihapu oyo tai dulu okunyona po ehafo letu? Natu ka konakoneni osho Jesus a popya vali mEudifo laye lokOmhunda.

OMAUKWATYA OO HAA HAPUPALIFA EHAFO

7. Ongahelipi ovo va nyika oluhodi tava dulu okukala va hafa?

7 ‘Ovanelao ovovo va nyika oluhodi, osheshi ovo tava ka hekelekwa.’ (Mat. 5:4) Otashi dulika vamwe ve lipule kutya, ‘Otashi shiiva ngahelipi ovo va nyika oluhodi va kale va hafa?’ Jesus ka li e na momadiladilo ovanhu aveshe ovo va nyika oluhodi omolwetomheno keshe. Nokuli novakolokoshi ohava kala va nyika oluhodi omolwomaupyakadi a ngulutila oo hava shakeneke ‘momafimbo aa madjuu.’ (2 Tim. 3:1) Ashike oluhodi lavo ihali va ehenifa popepi naJehova, nomolwaasho ihali va etele ehafo. Jesus okwa li e na momadiladilo ovo ve shii omhumbwe yavo yopamhepo nohava kala va nyika oluhodi omolwoupamhepo wavo oo u li monghuwo i na onghambe. Otashi dulika hava didilike omanyono avo nosho yo eenghalo di nyemateka odo hadi etifwa koulunde wovanhu. Jehova oha didilike ovo va nyika oluhodi shili; ohe va hekeleke nohe va nangeke noupuna nepepelelo lopamhepo, nehafo nosho yo nomwenyo. — Lesha Hesekiel 5:11; 9:4.

8. Yelifa nghee okukala omunanheni taku dulu okuweda ko kehafo?

8 “Ovanelao ovananheni, osheshi ovo tava ka fyuulula edu.” (Mat. 5:5) Ongahelipi okukala omunanheni taku dulu okuweda ko kehafo letu? Oohandimwe vamwe ova ninga omalunduluko konima eshi va mona eshiivo lashili. Otashi dulika va li ovakwanyanya, ve hole oityatyaana novahandunhu. Ashike paife ova “djala omunhu mupe” nohava ulike “efilonghenda lomomutima, ombili, elininipiko, engungumano noutalanheni.” (Kol. 3:9-12) Oshidjemo, paife ohava hafele onghalamwenyo i na ombili, ohole nosho yo ehafo. Shikwao vali, Eendjovo daKalunga oda udaneka kutya ovanhu va tya ngaho ‘otava ka fyuulula edu.’ — Eps. 37:8-10, 29.

9. (a) Omeityo lilipi ovananheni “tava ka fyuulula edu”? (b) Omolwashike ovo va “fya ondjala nenota louyuki” tava dulu okukala va hafa?

9 Omeityo lilipi ovananheni “tava ka fyuulula edu”? Ovahongwa vaJesus ovo va vaekwa nomhepo otava ka fyuulula edu eshi tave ke li pangela ve li eehamba nosho yo ovapristeli. (Eh. 20:6) Ashike ovanhu omamiliyona ovo vehe na eifano lomeulu otava ka fyuulula edu meityo olo kutya otava ka efiwa va kale ko fiyo alushe va wanenena, ve na ombili nove na ehafo. Ovo ovo ngoo tava ka kala va hafa molwaashi ova “fya ondjala nenota louyuki.” (Mat. 5:6) Mounyuni mupe itava ka fya vali ondjala yopamhepo nosho yo enota louyuki. (2 Pet. 3:13) Ngeenge Kalunga okwa hanauna po oukolokoshi aushe, ehafo lovayuki itali ka nyonwa po vali kovahenouyuki. — Eps. 37:17

10. Osha hala okutya ngahelipi okukala omunanghenda?

10 “Ovanelao ovananghenda, osheshi ovo tava ka filwa onghenda.” (Mat. 5:7) Oshityalonga shimwe shOshiheberi osho sha pambafana nonghenda otashi ti “okuxwama, okukala u udite omaliudo omoule; . . . okukenukila.” Sha faafana, oshityalonga shOshigreka osho shi lile po onghenda osha kwatela mo okuudila umwe oukwao wananghali. Ashike onghenda oya kwatela mo shihapu shihe fi ashike okukala u uditile umwe olukeno. PaMbiibeli, onghenda oya kwatela mo oilonga oyo tai ulike kutya omunhu oku na shili olukeno.

11. Oshike hatu lihongo shi na sha nokukala omunanghenda mefaneko li na sha nOmusamaria?

11 Lesha Lukas 10:30-37. Efaneko laJesus li na sha nOmusamaria ola ulika filufilu kutya osha hala kutya shike okuulika onghenda. Omusamaria okwa li e linyengifwa kolukeno nokonghenda ndele ta katuka onghatu yopandunge opo a kwafele oo a li a ninga oshihakanwa. Konima eshi Jesus a yandja efaneko, okwa ti: “Naave yo inda u ka ninge ngaha.” Otashi dulika tu lipule kutya: ‘Mbela naame ohandi ningi ngoo sha faafana? Ohandi ningi ngoo osho Omusamaria omunalukeno a li a ninga? Mbela itandi dulu okuninga shihapu ndi ulikile vamwe onghenda nosho yo ndi ningile ouwa ovo tava mono oixuna? Pashihopaenenwa, mbela itandi dulu okukwafela Ovakriste vakwetu ovanamido, ovafiyekadi nosho yo ounona ovo ve na ooxe vehe li moshili? Mbela itandi dulu okukatuka onghatu ndi ‘popye nehekeleko naavo va polimana’?’ — 1 Tes. 5:14, NW; Jak. 1:27.

Katuka onghatu u ulikile vamwe onghenda, u mone nghee to kala wa hafa (Tala okatendo 12)

12. Ongahelipi okukala omunanghenda taku dulu okuweda ko kehafo letu?

12 Ongahelipi okukala omunanghenda hashi eta ehafo? Ohatu hafele ehafo olo hali di mokuyandja ngeenge hatu ungaunga navamwe nonghenda. Shikwao vali, otu shii kutya ohatu hafifa Jehova. (Oil. 20:35; lesha Ovaheberi 13:16.) Ohamba David oya popya shi na sha momunhu oo ha yavelele vamwe ya ti: “Omwene ote mu amene, a kale nomwenyo, ta ifanwa omunelao kombada yedu.” (Eps. 41:1, 2) Okukenukila vamwe otaku ke tu kwafela yo tu kale hatu mono efilonghenda laJehova, naasho otashi ke tu etela ehafo tali kalelele. — Jak. 2:13.

OMOLWASHIKE “OVO VE NOMITIMA DA YELA” VA HAFA?

13, 14. Ekwatafano lilipi li li pokati komutima wa yela nosho yo ehafo?

13 Jesus okwa ti: “Ovanelao [ovovo] ve nomitima da yela, osheshi ovo tava ka mona Kalunga.” (Mat. 5:8) Opo tu kaleke omitima detu da yela, otwa pumbwa okukala twa koshoka filufilu nokukulika ohole nosho yo omahalo a koshoka. Otwa pumbwa okukaleka omadiladilo etu a koshoka opo tuhe linyateke pamhepo eshi hatu longele Jehova. — Lesha 2 Ovakorinto 4:2; 1 Tim. 1:5.

14 Ovo ve nomitima da yela otava dulu okukala va koshoka nova hafa koshipala shaJehova, oo a ti: “Ovanelao ovovo tava yelifa oikutu yavo.” (Eh. 22:14) Omeityo lilipi va “yelifa oikutu yavo”? Ovakriste ovavaekwa ova “yelifa oikutu yavo” kokutya ova koshoka momesho aJehova notava ka pewa omwenyo wopamhepo ihau fi notava ka mona yo ehafo tali kalelele pondodo yavo yomeulu. Ovo ve li mongudu inene oyo i na eteelelo loku ka kala nomwenyo kombada yedu otava dulu yo okuhafela ekwatafano liwa naKalunga ve li ookaume kaye. Nokuli nopaife otava ‘kosho oikutu yavo, ndele tave i yelifa mohonde yOdjona.’ — Eh. 7:9, 13, 14.

15, 16. Ongahelipi omutima wa yela tau dulu ‘okumona Kalunga’?

15 Ongahelipi ovo ve na omutima wa yela hava ‘mono Kalunga’ ngeenge “kape nomunhu ta dulu okutala [Kalunga] ndele ta kala nomwenyo”? (Ex. 33:20) Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “mona” oshi na edimba “lokukala u wete oshinima momadiladilo, okudidilika nosho yo okushiiva.” Ovo hava mono Kalunga ‘nomesho okomutima’ ovovo ve mu shii lelalela, nohava pandula omaukwatya aye. (Ef. 1:18) Jesus okwa li a hopaenena filufilu omaukwatya aKalunga, nomolwaasho a li a popya kutya: “Ou a mona nge, oye a mona Tate.” — Joh. 14:7-9.

16 Shikwao vali shi na sha nokushiiva omaukwatya aKalunga, ovalongelikalunga vashili otava dulu ‘okumona Kalunga’ mokutala konghedi oyo ha katuka ponhele yavo. (Job 42:5) Natango ‘omesho avo okomutima’ ohaa yandje elitulemo komanangeko noupuna matunhula oo Kalunga ha pe ovo tava kendabala okukala va koshoka noku mu longela noudiinini. Ovavaekwa ovo va nyumunwa ova mona Jehova lelalela eshi va pewa ondjabi yavo yomeulu. — 1 Joh. 3:2.

OKUKALA TWA HAFA NONANDE OPE NA OMAUPYAKADI

17. Ombili ohai dana onghandangala ilipi mokukala wa hafa?

17 Jesus okwa ti vali: “Ovanelao ovanambili.” (Mat. 5:9) Ovo tava katuka onghatu opo va kale hava pange ombili ove na etomheno liwa lokukala va hafa. Omuhongwa Jakob okwa shanga a ti: “Noiimati youyuki ohai kunwa mombili kwaava hava ningi ombili.” (Jak. 3:18) Ngeenge pe na okuhaudafana pokati ketu naumwe kutya omeongalo ile omoukwaneumbo, ohatu dulu okwiilikana Kalunga e tu kwafele tu pange ombili. Kungaho omhepo yaJehova iyapuki, elihumbato liwa nosho yo ehafo otai ka pangela mokati ketu. Jesus okwa li a divilika efimano lokukatuka onghatu yokupanga ombili eshi a ti: “Onghee hano, ove ngeenge to twala oshali shoye koaltari, ndele oko wa dimbulukila omumwanyoko nokutya, e na sha naave, fiya ko oshali shoye koaltari, u ye manga mu ka paafane ombili nomumwanyoko, ove u aluke u ka yandje oshali shoye.” — Mat. 5:23, 24.

18, 19. Omolwashike Ovakriste hava kala va hafa nonande otava patanekwa?

18 “Ovanelao onye, ovanhu ngeenge tave mu sheke ndele tave mu taataa ndele tave mu popile mowii aushe nokufufya molwange.” Mbela Jesus okwa li a hala okutya shike? Okwa weda ko a ti: “Hafeni nye mu nyakukwe pombada, osheshi ondjabi yeni oinene meulu; osho ngaha va li va taataa ovaxunganeki, ve mu tetekela.” (Mat. 5:11, 12) Eshi ovayapostoli va li va dengwa nova lombwelwa va xulife po okuudifa, ova li ‘va dja mo moshiongalele shovakulunhu va hafa.’ Kava li va hafela ouyahame oo eshi va li va dengwa. Ashike ova li va hafa “eshi va talwa va wana okushekelwa edina laJesus.” — Oil. 5:41.

19 Pefimbo letu, ovapiya vaJehova ohave lididimike nehafo ngeenge tava mono oixuna omolwedina laJesus ile ngeenge va taalela omaupyakadi a kwata moiti. (Lesha Jakob 1:2-4.) Ngaashi ovayapostoli, nafye ihatu hafele okumona oixuna kwoludi keshe. Ashike ngeenge otwa kala ovadiinini kuKalunga pefimbo lomaudjuu, ota dulu oku tu kwafela tu lididimike tu na omukumo. Pashihopaenenwa, muAuguste 1944, epangelo loukanyamukulwa ola li la tuma Henryk Dornik nosho yo omumwainamati kokamba yeenghwate. Ashike ovapataneki ova li va popya va ti: “Oshidjuu oku va tomha va ninge oshinima shonhumba. Okumona oixuna kwavo ohaku va etele ehafo.” Omumwatate Dornik okwa popya a ti: “Nonande kanda li ndi na ehalo lokumona oixuna, omukumo oo nda li ndi na nosho yo oudiinini wange kuJehova owa li wa etela nge ehafo. . . . Okwiilikana pandjikilile okwa ehenifa nge popepi naJehova, nokwa ulikila nge kutya oku li Omukwafi e shii okulineekelwa.”

20. Omolwashike twa hafa eshi hatu longele ‘Kalunga omunelao’?

20 Ngeenge otwa kala twa hokiwa ‘kuKalunga omunelao,’ ohatu ka kala twa hafa nonande ope na omahepeko opalongelokalunga, omapataneko moukwaneumbo, ouyehame ile oukulupe. (1 Tim. 1:11) Ohatu dulu okukala twa hafa omolwomaudaneko a tunhula aKalunga ketu oo “iha fufya.” (Tit. 1:2) Ewanifo lomaudaneko aJehova otali ka kala litunhula neenghono molwaashi omaupyakadi nosho yo omashongo oo hatu shakeneke kunena itaa ka kala po vali. Omanangeko noupuna oo Jehova te ke tu pa mOparadisa otaa ka kala e dule pwaao hatu diladila. Ohatu ka kala nehafo linenenene. Ohatu “ka hafela ombili inene.” — Eps. 37:11.