Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 36

Harmagedon oku li onghundana iwa

Harmagedon oku li onghundana iwa

‘Ode di ongaleka puHarmagedon.’ — EH. 16:16.

EIMBILO 150 Kongeni Kalunga opo mu ka xupifwe

EXUKU LOSHITUKULWA *

1-2. (a) Omolwashike efiku laHarmagedon tali ka kala onghundana iwa kovanhu? (b) Omapulo elipi hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

MBELA owa uda nale ovanhu tava popi Harmagedon tava ulike koita yoilwifo yolute ile koiponga yopaushitwe? Mepingafano naasho, osho Ombiibeli ya popya shi na sha naHarmagedon osha kwatela mo onghundana iwa oyo tai ka eta ehafo. (Eh. 1:3) Oita yaHarmagedon itai ka hanauna po ovanhu, ndele otai ke va xupifa. Ongahelipi mbela?

2 Ombiibeli otai ulike kutya oita yaHarmagedon otai ka xupifa ovanhu eshi tai ka xulifa po omapangelo opanhu. Oita oyo otai ka xupifa ovanhu eshi tai ka xulifa po ovakolokoshi nokuxupifa ovayuki. Otai ka xupifa yo ovanhu eshi tai ka amena edu liha nyonaunwe po. (Eh. 11:18) Opo tu ude ko nawa oitwa oyo, natu ka kundafaneni omapulo ane taa shikula: Harmagedon oshike? Oiningwanima ilipi tai ka tetekela Harmagedon? Ongahelipi hatu dulu oku ka kala mokati kaavo tava ka xupifwa puHarmagedon? Ongahelipi hatu dulu okukala ovadiinini eshi Harmagedon ta ehene popepi?

HARMAGEDON OSHIKE?

3. (a) Oshitya “Harmagedon” osha hala okutya ngahelipi? (b) Metwokumwe nEhololo 16:14, 16, omolwashike hatu dulu okutya Harmagedon kai fi onhele yolela i li kombada yedu?

3 Lesha Ehololo 16:14, 16. Oshitya “Harmagedon” osha holoka ashike lumwe mOmishangwa nosha dja koshitya shOshiheberi osho tashi ti Omhunda yaMegiddo. (Eh. 16:16) Megiddo oshilando sha li muIsrael shonale. (Jos. 17:11) Harmagedon itashi ulike nandenande kedina lonhele i li kombada yedu. Ndele otashi ulike konghalo omo ‘eehamba dounyuni aushe’ tadi ka ongala opo di kondjife Jehova. (Eh. 16:14) Onghee moshitukulwa eshi ohatu ka longifa yo oshitya “Harmagedon” tashi ulike koita oyo tai ke uya diva konima yokwoongelwa kweehamba dokombada yedu. Otu shi shii ngahelipi kutya Harmagedon ota ulike konhele yopafaneko? Shotete, kape na omhunda yolela yedina Megiddo. Oshitivali, onhele oyo ya dingilila Megiddo oinini neenghono, itai dulu okuwana ‘eehamba dounyuni aushe’ nomatangakwaita ado nosho yo oilwifo. Oshititatu, ngaashi hatu ke shi mona moshitukulwa eshi, oita yaHarmagedon otai ka hovela ngeenge ‘eehamba’ dounyuni oda ponokele oshiwana shaKalunga, osho she lihanena mounyuni aushe.

4. Omolwashike Jehova a luka oita yaye inene yaxuuninwa Megiddo?

4 Omolwashike Jehova a luka oita yaye inene yaxuuninwa Megiddo? Pefimbo lOmbiibeli omalwoodi mahapu okwa li haa lwilwa puMegiddo nosho yo popepi nolufilu laJisreel. Peemhito dimwe, Jehova okwa li a ya olunyala momalwoodi oo. Pashihopaenenwa, ‘pomeva aMegiddo,’ Kalunga okwa li a kwafela omutokolipangeli wOvaisrael Barak a finde etangakwaita lOvakaanan olo la li mewiliko lomukulunhu wetangakwaita Sisera. Barak nomuprofeti Debora ova li va pandula Jehova omolwefindano lavo lopashikumwifilonga. Ova imba va ti: ‘Eenyofi dokeulu da lwifa Sisera. Okamulonga kaKison ke va twala ko.’ — Ovatok. 5:19-21.

5. Omonghedi ya fimana ilipi oita yaHarmagedon ya yooloka ko koita oyo ya li ya luwa kuBarak?

5 Barak naDebora ova xulifa eimbilo lavo tava ti: “Ovatondadi voye aveshe, Omwene, osho ve nokukombwa po! Ndelenee ava ve mu hole, ove li ngaashi etango tali piti meenghono dalo.” (Ovatok. 5:31) Sha faafana, puHarmagedon, ovatondi vaKalunga otava ka hanaunwa po, ofimbo ovo ve hole Kalunga tava ka xupifwa. Ndele ope na eyooloko la kula pokati koita oyo. PuHarmagedon, oshiwana shaKalunga itashi ka lwa. Itashi ka kala nokuli shi na oilwifo. ‘Eenghono dasho otadi ka dja mokulimwenenena nomokulineekela’ Jehova nomatangakwaita aye omeulu. — Jes. 30:15; Eh. 19:11-15.

6. Jehova ota ka hanauna po ngahelipi ovatondi vaye puHarmagedon?

6 Jehova ota ka hanauna po ngahelipi ovatondi vaye puHarmagedon? Ota dulu okulongifa eenghedi dihapu. Pashihopaenenwa, ota dulu okulongifa omakakamo edu, eemhawe ile oluvadi. (Job 38:22, 23; Hes. 38:19-22) Ota dulu okuningifa ovatondi vaye ve lipilukile po. (2 Omaf. 20:17, 22, 23) Ota dulu yo okulongifa ovaengeli vaye va hanaune po ovakolokoshi. (Jes. 37:36) Kalunga ota ka findana, kashi na nee mbudi kutya ota longifa shike. Ota ka hanauna po ovatondi vaye aveshe, nota ka xupifa ovayuki aveshe. — Omayel. 3:25, 26.

OININGWANIMA ILIPI TAI KA TETEKELA HARMAGEDON?

7-8. (a) Metwokumwe no 1 Ovatessaloniki 5:1-6, ovawiliki vomounyuni otava ka ninga eingido lilipi? (b) Omolwashike eingido olo tali ka kala oipupulu ya nyika oshiponga?

7 Eingido ‘lombili [neameno, NW]’ otali tetekele “efiku lOmwene.” (Lesha 1 Ovatessaloniki 5:1-6.) Mo 1 Ovatessaloniki 5:2, “efiku lOmwene” otali ulike ‘komahepeko manene’ ile tu tye koudjuu munene. (Eh. 7:14) Ongahelipi hatu ka shiiva kutya oudjuu oo ou li pokuhovela? Ombiibeli oya xunganeka kutya otaku ka kala eingido olo tali ka kala edidiliko loudjuu munene.

8 Eingido olo la xunganekwa oli na sha ‘nombili neameno.’ Omolwashike ovawiliki vomounyuni tava ka ninga eingido olo? Mbela ovawiliki vomalongelokalunga otave ke va waimina? Otashi dulika. Kakele kaasho, eingido olo otali ka kala limwe lomoipupulu ya nwefwa mo keendemoni. Ndele oipupulu ya tya ngaho otai ka kala ya nyika oshiponga molwaashi otai ka ningifa ovanhu va kale va fa ve li meameno ofimbo oudjuu munenenene mondjokonona yovanhu inau hovela. “Opo nee ehanauno tali va vakele, ngaashi omufimba ta hangwa koshifeta.” Oshike tashi ka ningilwa ovapiya vaJehova ovadiinini? Otashi dulika va ka kumwe eshi efiku laJehova tali ke uya ombadilila, ashike otava ka kala ve li lilongekidila.

9. Mbela Jehova ota ka hanauna po ounyuni waSatana palumwe? Shi yelifa.

9 Jehova ita ka hanauna po ounyuni aushe waSatana palumwe ngaashi a li a ninga pefimbo laNoa. Mepingafano naasho, ota ka hanauna po tete oshitukulwa shimwe shao, nolwanima oshixupe ashishe. Tete ota ka hanauna po Babilon Shinene, ouhamba womounyuni womalongelokalunga oipupulu. Opo nee poita yaHarmagedon, ota ka hanauna po oshixupe shounyuni waSatana, mwa kwatelwa eepolotika dasho, omatangakwaita nomangeshefo. Natu ka kundafaneni moule shi na sha noiningwanima oyo inene yopavali.

10. Metwokumwe nEhololo 17:1, 6 nosho yo 18:24, omolwashike Jehova ta ka hanauna po Babilon Shinene?

10 “Etokolo lombwada inene.” (Lesha Ehololo 17:1, 6; 18:24.) Babilon Shinene osha ningifa ovanhu vahapu va kale inava fimaneka edina laKalunga. Ohashi hongo oipupulu kombinga yaKalunga. Osha haela pamhepo eshi she limanga kumwe novapangeli vokombada yedu. Osha longifa eenghono nosho yo enwefemo lasho opo shi fininike oilyo yasho. Osha tilashi ohonde ihapu, mwa kwatelwa ohonde yovapiya vaKalunga. (Eh. 19:2) Ongahelipi Jehova ta ka hanauna po Babilon Shinene?

11. ‘Oshilyani shitilyana’ oshike, nongahelipi Kalunga te ke shi longifa mokuhanauna po Babilon Shinene?

11 Jehova ota ka hanauna po “ombwada inene” ta ka longifa ‘eembinga omulongo doshilyani shitilyana.’ Oshilyani osho otashi faneke Oiwana ya Hangana. Eembinga omulongo otadi faneke omapangelo oo taa yambidida ehangano olo. Omapangelo oo otaa ka ponokela Babilon Shinene peufwafimbo laKalunga. Otae ‘shi dula, tashi kala hamunghele” moku shi nyeka oupuna washo nokunyaneka pomutenya owii washo. (Eh. 17:3, 16) Ehanauno lasho lombadilila, olo tali ka ningwa onga mefiku limwe, otali ka kumwifa ovo have shi yambidida. Osha kala hashi litade oule wefimbo tashi ti: “Ame ondi li apa omutumba ndihambakainhu, ndele nghi fi omufiyekadi noitandi ka hangika koluhodi.” — Eh. 18:7, 8.

12. Oshike osho Jehova ita ka pitika oiwana i ninge, nomolwashike?

12 Kalunga ita ka pitika oiwana i hanaune po oshiwana shaye. Oshiwana shaye oshi udite etumba eshi sha humbata edina laye nosha dulika koshipango shokudja mo muBabilon Shinene. (Oil. 15:16, 17; Eh. 18:4) Ohashi longo yo noudiinini shi kwafele vamwe va dje mo muBabilon. Onghee ovapiya vaJehova itava ka ‘hangika komahepeko asho.’ Ashike nande ongaho, eitavelo lavo otali ka yelekwa.

Oshiwana shaKalunga otashi ka kala she mu lineekela pefimbo leponokelo, kashi na nee mbudi kutya oshi li peni kombada yedu (Tala okatendo 13) *

13. (a) Gog olyelye? (b) Metwokumwe naHesekiel 38:2, 8, 9, oshike tashi ke linyengifa Gog a ponokele oshiwana shaKalunga puHarmagedon?

13 Eponokelo laGog. (Lesha Hesekiel 38:2, 8, 9.) Ngeenge omalongelokalunga aeshe oipupulu okwa hanaunwa po, oshiwana shaKalunga osho ashike tashi ka fyaala po, sha fa omuti wa xupa moshikungulu shinene. Osho otashi ka handukifa Satana. Satana ota ka ulika ehandu laye ta longifa omitotolombo deendemoni, ‘eemhepo da nyata,’ opo di xwaxwameke ongudu yoiwana i ponokele ovapiya vaJehova. (Eh. 16:13, 14) Ongudu oyo yoiwana ohai ifanwa “Gog, medu laMagog.” Ngeenge oiwana oya ponokele oshiwana shaKalunga, kungaho oita yaHarmagedon otai ka hovela. — Eh. 16:16.

14. Gog ota ka didilika shike?

14 Gog ote ke lineekela ‘okwooko kwombelela,’ sha hala okutya omatangakwaita aye omanaenghono. (2 Omaf. 32:8) Fye ohatu ke lineekela muJehova Kalunga ketu, osho tashi ka kala sha nyika oulai pataleko loiwana. Kakele kaasho, oikalunga yaBabilon Shinene oshinaenghono itai ke shi xupifa ‘koshilyani nokeembinga omulongo’ dasho. (Eh. 17:16) Onghee Gog ota ka diladila kutya ota dulu oku tu finda noupu. Ota ka ponokela oshiwana shaJehova ngaashi ‘oshilemo sha uvika oshilongo.’ (Hes. 38:16) Ndele ota ka didilika diva kutya ita dulu okuya onhapo. Ngaashi Farao pEfuta Litilyana, Gog ota ka didilika kutya ota lwifa Jehova. — Ex. 14:1-4; Hes. 38:3, 4, 18, 21-23.

15. Omeenghedi dilipi Kristus ta ka findana filufilu?

15 Kristus nomatangakwaita aye omeulu otava ka amena oshiwana shaKalunga nokuhanauna po Gog nomatangakwaita aye. (Eh. 19:11, 14, 15) Ndele ongahelipi shi na sha nomutondi waJehova munenenene, Satana, oo ta ka tandavelifa omitotolombo koiwana noku i xwaxwameka i ponokele oshiwana shaKalunga puHarmagedon? Jesus ote ke mu umbila mombwili pamwe neendemoni daye, omo tava ka idililwa oule womido eyovi. — Eh. 20:1-3.

ONGAHELIPI HATU DULU OKUXUPA PUHARMAGEDON?

16. (a) Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otu ‘shii Kalunga’? (b) Omolwashike okukala tu shii Jehova tashi ka kala enangeko noupuna puHarmagedon?

16 Kashi na nee mbudi kutya otwa kala moshili omido dihapu ile hasho, opo tu ka xupifwe puHarmagedon, otu na okuulika kutya otu ‘shii Kalunga’ nohatu “dulika kevaengeli lOmwene wetu Jesus.” (2 Tes. 1:7-9) Okukala tu ‘shii Kalunga’ osha kwatela mo okukala tu shii osho e hole, osho e tonde nosho yo omifikamhango daye. Ohatu ulike yo kutya otu mu shii ngeenge otu mu hole, hatu dulika kuye nohatu mu longele oye aeke. (1 Joh. 2:3-5; 5:3) Ngeenge ohatu ulike kutya otu shii Kalunga, otu na oufembanghenda ‘wokushiivika kuye,’ osho tashi ke tu xupififa puHarmagedon. (1 Kor. 8:3) Ongahelipi mbela? Omolwaashi ngeenge otu ‘shiivike kuye’ ota ka kala e tu hokwa.

17. Osha hala okutya ngahelipi ‘okudulika kevaengeli lOmwene wetu Jesus’?

17 “Evaengeli lOmwene wetu Jesus” ola kwatela mo oshili aishe oyo Jesus a honga, oyo tai hangwa mEendjovo daKalunga. Ohatu dulika konghundana iwa ngeenge ohatu i tula moilonga mokukalamwenyo kwetu. Osho osha kwatela mo okupitifa komesho Ouhamba, okudulika komifikamhango daKalunga douyuki nokuudifa kombinga yOuhamba waKalunga. (Mat. 6:33; 24:14) Osha kwatela mo yo okuyambidida ovamwaxe vaKristus ovavaekwa eshi tava wanifa po oilonga yavo ya fimanenena. — Mat. 25:31-40.

18. Omonghedi ilipi ovamwaxe vaKristus ovavaekwa tave ke tu shunifila ouwanghenda oo twe va ulikila?

18 Ovapiya vaKalunga ovavaekwa mafiku otava ka shunifa ouwanghenda oo va ulikilwa ‘keedi’ dimwe. (Joh. 10:16) Ngahelipi mbela? Fimbo oita yaHarmagedon inai hovela, ovavaekwa aveshe 144 000 otava ka nyumuninwa meulu ve li oishitwa yopamhepo ihai fi. Otava ka kala oshitukulwa shomatangakwaita omeulu oo taa ka hanauna po Gog nokwaamena “ongudu inene” yaavo va fa eedi. (Eh. 2:26, 27; 7:9, 10) Ongudu inene kai na tuu oufembanghenda wokuyambidida ovapiya vaJehova ovavaekwa ofimbo natango ve li kombada yedu!

ONGAHELIPI HATU DULU OKUKALA OVADIININI ESHI HARMAGEDON TA EHENE POPEPI?

19-20. Nonande ohatu shakeneke omayeleko, ongahelipi hatu dulu okukala ovadiinini eshi Harmagedon ta ehene popepi?

19 Pefimbo eli lomafiku axuuninwa, ovapiya vaJehova vahapu otave lididimikile omayeleko. Ashike nande ongaho, ohatu dulu okulididimika nehafo. (Jak. 1:2-4) Okwiilikana twa mana mo osho tashi dulu oku tu kwafela. (Luk. 21:36) Katu na ashike okwiilikana, ndele otu na yo okukonakona Eendjovo daKalunga efiku keshe nokudilonga kudo, mwa kwatelwa omaxunganeko ado a tunhula e na sha nefimbo letu. (Eps. 77:12) Omalipyakidilo a tya ngaho, mwa kwatelwa okukufa ombinga pauyadi moukalele, otaa ka pameka eitavelo nelineekelo letu.

20 Diladila nghee tashi ka kala shihafifa eshi Babilon Shinene tashi ka hanaunwa po nongeenge oita yaHarmagedon oya xulu! Diladila yo nghee to ka kala wa hafa eshi keshe umwe ta ka fimaneka edina laKalunga nosho yo ounamapangelo waye. (Hes. 38:23) Onghee hano, Harmagedon oku li onghundana iwa kwaavo ve shii Kalunga, hava dulika kOmona waye notave lididimike fiyo okexulilo. — Mat. 24:13.

EIMBILO 143 Natu kaleni tu li oupafi notwa teelela

^ par. 5 Oshiwana shaJehova osha kala sha teelela efimbo lile efiku laHarmagedon. Moshitukulwa eshi ohatu ka kundafana kutya Harmagedon oshike, oiningwanima ilipi tai ke mu tetekela, nongahelipi hatu dulu okukala ovadiinini eshi Harmagedon ta ehene popepi.

^ par. 71 OMASHANGELO OMAFANO: Oinima oyo hatu ka ninga. (1) Ohatu ka kufa ombinga moilonga yokuudifa ngaashi tashi dulika, (2) ohatu ka twikila okukonakona (3) nokukala twe lineekela meameno laKalunga.

^ par. 85 OMASHANGELO OMAFANO: Ovapolifi tava ponokele meumbo lOvakriste ovo ve lineekela kutya Jesus novaengeli vaye ove shii osho tashi ningwa.