Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 21

Inamu pukifwa ‘kounongo wounyuni ou’

Inamu pukifwa ‘kounongo wounyuni ou’

“Ounongo wounyuni ou oo oulai koshipala shaKalunga.” — 1 KOR. 3:19.

EIMBILO 98 Omishangwa oda nwefwa mo kuKalunga

EXUKU LOSHITUKULWA *

1. Eendjovo daKalunga otadi tu hongo shike?

OHATU dulu okuungaunga noupyakadi keshe, molwaashi Jehova oku li Omuhongi wetu Munenenene. (Jes. 30:20, 21) Eendjovo daye otadi tu hongo keshe osho twa pumbwa ‘opo tu kale twa wana notwa wanenena oshilonga keshe shiwa.’ (2 Tim. 3:17) Ngeenge otwa kala metwokumwe nomahongo Ombiibeli, ohatu ka kala tu na eendunge tu dule ovo hava xumifa komesho “ounongo wounyuni ou.” — 1 Kor. 3:19; Eps. 119:97-100.

2. Oshike hatu ka konakona moshitukulwa eshi?

2 Ngaashi hatu ke shi mona, ounongo wounyuni ohau pendula omahalo etu opambelela. Onghee otashi dulika tu mone shidjuu okuhenuka okudiladila nokukatuka ngaashi ovo ve li oshitukulwa shounyuni. Ashike Ombiibeli oye tu londwela ya ti: “Lungameni, paha kale umwe te mu yulifa ounongo wovanhu nomapukifo ongaho, te likwatelele meenghedinghulu.” (Kol. 2:8) Moshitukulwa eshi, ohatu ka konakona nghee oipupulu yopavali yaSatana ya shiivika apeshe. Monghalo keshe, ohatu ka mona kutya omolwashike ounongo wounyuni wa nyika oulai nosho yo nghee ounongo wEendjovo daKalunga u dule kokule keshe osho ounyuni tau yandje.

NGHEE ETALEKO LI NA SHA NOLUHAELO LA LUNDULUKA

3-4. Omalunduluko elipi a li a ningwa mefelemudo eti-20 moAmerica e na sha nanghee ovanhu hava tale ko oluhaelo?

3 Pehovelo lefelemudo eti-20, ovanhu moAmerica ova li va lundulula etaleko lavo li na sha noluhaelo. Mefimbo lonale, ovanhu vahapu ova li va itavela kutya omilele oda nuninwa ashike ovanhu ovo va hombola ile va hombolwa nosho yo kutya ihadi popiwa mokati kovanhu. Ashike hasho vali ve shi tala ko ngaho, novanhu paife ove na omhepo youkakombolilifa.

4 Okudja mo 1920 fiyo 1929, ovanhu vahapu ova enda tava tambula ko oinima oyo ya li ya indikwa; etaleko nelihumbato lavo ngeenge tashi uya poinima ya nyika omilele ola li la lunduluka neenghono. Omukonakoni woinima umwe okwa ti: “Eekino, oinyandwa, omaimbilo, omahokololo nosho yo omashiivifo, aishe oya li ya hovela okuulika oinima yopamilele.” Momukokomoko womido odo, onghedi omo vamwe va li hava ndanisha oya li ya ningifa ovanhu va diladile kombinga yomilele, nonghedi yokudjala kaya li vali ya koshoka. Ombiibeli oya xunganeka nale shi na sha nomafiku axuuninwa kutya ovanhu otava ka kala ve na ‘ohole yokuhola ouhalu mwii’ ile tu tye omalihafifo. — 2 Tim. 3:4.

Oshiwana shaJehova inashi nwefwa mo keenghedi da xutuka dounyuni (Tala okatendo 5) *

5. Okudja mo 1960 nasha, oshike sha ningwa po shi na sha netaleko lounyuni kombinga yomifikamhango dopaenghedi?

5 Mo 1960 nasha, oinima ngaashi okwootekafana, oushenge neteyohombo oya li ya hapupala neenghono. Omalihafifo mahapu okwa li a kwatela mo unene oinima yopamilele. Mbela osho osha li sha etifa po oidjemo ilipi? Omuhongwanhu umwe okwa ti kutya okuhashikula omifikamhango dopaenghedi ohaku etifa oilanduliko inyikifa oluhodi, ngaashi okuteka po kwomaukwaneumbo ile omudali umwe ta tekula ounona, ouyahame wopamaliudo nosho yo okupikwa komafano oipala. Ehapupalo lomikifi odo hadi tandavele okupitila momilele, ngaashi o-AIDS, otali ulike kutya ounongo wounyuni owa nyika oulai. — 2 Pet. 2:19.

6. Etaleko lounyuni li na sha nomilele ohali wanifa po ngahelipi elalakano laSatana?

6 Etaleko lounyuni li na sha nomilele ohali wanifa po elalakano laSatana. Kape na omalimbililo, oha kala a hafa ngeenge ovanhu tava longifa nai oshali yaKalunga i na sha nomilele nokuhadulika koshali yaYe i na sha nohombo. (Ef. 2:2) Ngeenge ovanhu kave na eenghedi otava ulike kutya inava lenga oshali oyo va pewa kuJehova yokumona ounona, notava dulu okukanifa eteelelo loku ka kala nomwenyo waalushe. — 1 Kor. 6:9, 10.

OSHO OMBIIBELI TAI TI SHI NA SHA NOMILELE

7-8. Omolwashike osho Ombiibeli ya popya shi na sha nomilele shi li pandjele?

7 Ovanhu ovo va tambula ko ounongo wounyuni ohava kembaula omifikamhango dOmbiibeli dopaenghedi nohava ti kadi li pandjele. Ovanhu va tya ngaho otashi dulika va pule kutya, ‘Omolwashike Kalunga e tu shita tu na omahalo opamilele, ndele ote tu lombwele tu a kondjife?’ Ohava pula epulo olo molwaashi ova itavela kutya omunhu okwa pumbwa okuwanifa po omahalo aye aeshe. Ashike Ombiibeli hasho tai ti ngaho. Ombiibeli oya ti kutya otwa pumbwa okukala tu nelipangelo. (Kol. 3:5) Shikwao vali, Jehova okwa yandja oshali yohombo, elongekido omo ovanhu tava dulu okuliwanifila po omahalo avo opamilele monghedi ya koshoka. (1 Kor. 7:8, 9) Kungaho, omushamane nomukulukadi otava dulu okuhafela omilele nopehe na okulivela ombedi ile okukala nomalipulo oo luhapu haa etifwa kokuya moluhaelo.

8 Mepingafano nounongo wounyuni, Ombiibeli oye tu honga okukala tu na etaleko liwa li na sha nomilele. Oya ti kutya omilele otadi dulu okukala odjo yehafo. (Omayel. 5:18, 19) Kakele kaasho, oya ti: “Keshe ou womokati keni [na kale e shii okupangela olutu laye, NW] omouyapuki nomokufimaneka, hamolwisho louhalu, ngaashi ovapaani ava inava shiiva Kalunga.” — 1 Tes. 4:4, 5.

9. (a) Oshiwana shaJehova shomefelemudo eti-20 osha li sha kwafelwa ngahelipi shi shikule ounongo wEendjovo daKalunga? (b) Omayele mawa elipi taa hangwa mu 1 Johannes 2:15, 16? (c) Ngaashi sha tumbulwa mOvaroma 1:24-27, oilonga inai koshoka ilipi tu na okukondjifa?

9 Pehovelo lefelemudo eti-20, oshiwana shaJehova kasha li sha pukifwa ketaleko laavo va li “va fifa omaliudo avo.” (Ef. 4:19) Osha li sha kanyatela komifikamhango daJehova. Oshungonangelo yo 15 Mei 1926 oya ti kutya “omulumenhu ile omukainhu oku na okukala a koshoka pamadiladilo nomoilonga, unene tuu ngeenge tashi uya poukashike kookanhu wa yooloka ko kuwaye.” Kashi na nee mbudi kutya onghalo oya li ya tya ngahelipi pefimbo lavo, oshiwana shaJehova osha kala nokushikula ounongo wEendjovo daKalunga. (Lesha 1 Johannes 2:15, 16.) Inatu pandula tuu eshi tu na Eendjovo daKalunga! Otwa pandula yo natango eshi Jehova he tu pe eendja pefimbo, odo tadi tu kwafele tuha pukifwe kounongo wounyuni ou u na sha noluhaelo. * — Lesha Ovaroma 1:24-27.

NGHEE ETALEKO LI NA SHA NOKULIHOLAMWENE LA LUNDULUKA

10-11. Ombiibeli oya popya shike shi na sha naasho tashi ka ningwa po momafiku axuuninwa?

10 Ombiibeli oya popya nale kutya momafiku axuuninwa, ovanhu otava ka kala “nokulihola voovene.” (2 Tim. 3:1, 2) Ihatu kala twa kumwa eshi tu wete ounyuni tau xumifa komesho oikala yokuliholamwene. O-encyclopedia imwe oya ti kutya momukokomoko 1970 nasha, “omambo e na omayele e na sha nanghee to dulu okukala nonghalamwenyo tai pondola okwa li a hapupala.” Omambo amwe “otaa ladipike ovanhu kutya nava tambule ko ashike eenghalamwenyo davo di li ngaashi di li nokukala ashike va hafa.” Pashihopaenenwa, diladila koutumbulilo umwe oo u li membo limwe lomuo tau ti: “Kala u lihole mwene molwaashi ou muwa unene nou muhokwifa u dule ovanhu aveshe.” Embo olo ola ti kutya “omunhu oku na okuhoolola nghee e na okulihumbata nosho yo okuninga osho e udite shi li mondjila noshe mu wapalela.”

11 Mbela owa udile nale oshinima sha tya ngaho? Satana okwa li a ladipika Eva a ninge oshinima sha faafana. Okwa ti kutya ota ka “shiiva ouwa nowii, ngaashi Kalunga.” (Gen. 3:5) Kunena, vahapu ohava diladila kutya ove shii shihapu nokape na oo ta dulu oku va lombwela osho shi li mondjila ile sha puka, nokuli naKalunga ita dulu. Pashihopaenenwa, oikala ya tya ngaho oi liwetikile monghedi omo ovanhu hava tale ko ohombo.

Omukriste oha pitifa komesho ouwa wavamwe, unene tuu wakaume kaye kopahombo (Tala okatendo 12) *

12. Ounyuni ohau xumifa komesho etaleko lilipi li na sha nohombo?

12 Ombiibeli otai hongo kutya omushamane nomukulukadi nava fimanekafane nosho yo nava fimaneke eano lavo. Otai ladipike ovalihomboli va kale va tokola toko okukala pamwe. Oya ti: “Omulumenhu oku na okufiya po xe naina nokukanyatela komukainhu waye. Ndele vo otava kala onhumba imwe aike.” (Gen. 2:24) Mepingafano naasho, ovo va nwefwa mo komhepo younyuni ohava xumifa komesho etaleko li lili, tava ti kutya kaume kopahombo keshe oku na okuyandja elitulemo keemhumbwe daye mwene. Embo limwe ola ti kutya “moilongo imwe, ngeenge ovanhu tava hombola ohava udaneke moipafi yovanhu kutya otava ka kala pamwe onghalamwenyo yavo aishe, ashike ovanhu vahapu ova lundulula eudaneko olo, ohava ti kutya otava ka kala pamwe shimha ashike ve holafane nookaume kavo kopahombo.” Molwaashi ovanhu kave udite ko kutya ohombo oshinima tashi kalelele, osho osha ningifa omaukwaneumbo a tukauke, novanhu vahapu ova yahamekwa neenghono. Osha yela kutya etaleko lounyuni li na sha nohombo ola nyika oulai.

13. Omolwashike Jehova e tonde ovalinenepeki?

13 Ombiibeli oya ti: “Keshe ou e nomutima we linenepeka, ye oixuna koshipala shOmwene.” (Omayel. 16:5) Omolwashike Jehova e tonde ovalinenepeki? Etomheno limwe ololo kutya ovo hava kulike nohava xumifa komesho ohole yokuliholamwene ohave linenepeke, ngaashi ashike Satana. Diladila ashike kwaashi, Satana okwa li ta diladila kutya Jesus, oo a longifwa kuKalunga a shite oinima aishe, oku na oku mu twila eengolo noku mu linyongamena. (Mat. 4:8, 9; Kol. 1:15, 16) Ovo ve na etaleko lokupitifa komesho ouwa wavo vene ova dimina kutya ounongo wounyuni owa nyika oulai momesho aKalunga.

OSHO OMBIIBELI TAI TI SHI NA SHA NOKULIHOLAMWENE

14. Ovaroma 12:3 otave tu kwafele ngahelipi tu kale tu na etaleko li li pandjele li na sha nafye vene?

14 Ombiibeli oye tu kwafela tu kale tu na etaleko li li pandjele li na sha nafye vene. Oya ti kutya otwa pumbwa okukala tu lihole pandjele. Jesus okwa ti: “Hola mukweni ngaashi ove u lihole mwene,” osho tashi ulike kutya otwa pumbwa okuyandja elitulemo li li pandjele keemhumbwe detu. (Mat. 19:19) Ndele nande ongaho, Ombiibeli oye tu honga kutya inatu kala tu liwete twa fimana tu dule vamwe. Ponhele yaasho, oya ti: “Nye muha longe nande sha kokulihola nokukonga efimano longaho, ndelenee omelininipiko keshe umwe na tale omukwao e li komesho yaye mwene.” — Fil. 2:3; lesha Ovaroma 12:3.

15. Omolwashike to tile kutya omayele Ombiibeli e na sha nokulitala ko pandjele otaa longo?

15 Kunena, ovanhu vahapu ovo va talika ko ovanaendunge ohava ti kutya omayele Ombiibeli okwa nyika oulai. Ohava ti kutya okutala ko vamwe ve ku dule ohaku ku ningifa u kale ino fimanekwa, nonokutya ovanhu otave ke ku dina. Ndele mbela oidjemo ilipi hai di moikala yokuliholamwene oyo hai xumifwa komesho kounyuni waSatana? Mbela oshike wa didilika? Mbela ovanhu ovo ve lihole vo vene ova hafa ngoo? Mbela omaukwaneumbo avo okwa hafa ngoo? Mbela ove na ngoo ookaume kashili? Mbela ove na ngoo ekwatafano lopofingo naKalunga? Okutala kwaasho wa didilika, ounongo ulipi hau eta oidjemo iwa, ounongo wounyuni ou ile ounongo oo tau hangwa mEendjovo daKalunga?

16-17. Otu na olupandu lashike, nomolwashike?

16 Ovanhu ovo hava shikula omayele aavo ounyuni wa tala ko ve li ovanaendunge, ova fa omutalelipo oo ta pula omutalelipo mukwao e mu ulikile ondjila ofimbo aveshe va kana. Jesus okwa popya shi na sha novalumenhu “ovanaendunge” vo pefimbo laye a ti: “Ovo ovakwatiketi vovapofi; ngeenge ku nomupofi ta kwata omupofi mukwao komhango, aveshe vavali otava wile moshilambo.” (Mat. 15:14) Osha yela kutya ounongo wounyuni ou owa nyika oulai momesho aKalunga.

Ovapiya vaKalunga tava tale konakudiwa eshi va longifa onghalamwenyo yavo moilonga yaJehova (Tala okatendo 17) *

17 Omayele Ombiibeli ohaa ulike alushe kutya oku “shii kulonga nokukumaida nokupukulula nokutekula mouyuki.” (2 Tim. 3:16) Otwa pandula neenghono eshi Jehova e tu amena kounongo wounyuni ou, okupitila mehangano laye. (Ef. 4:14) Eendja odo he tu pe ohadi tu kwafele tu shikule omafinamhango Eendjovo daye. Kashi fi tuu oufembanghenda okuwilikwa kounongo oo tau hangika mOmbiibeli!

EIMBILO 54 ‘Ei oyo ondjila’

^ par. 5 Oshitukulwa eshi otashi tu kwafele tu kale twa tomhwa kutya Jehova oye ashike Odjo yewiliko i shii okulineekelwa. Otashi ka ulika yo kutya okushikula ounongo wounyuni ou oku na oilanduliko inyikifa oluhodi, ashike okutula moilonga ounongo wEendjovo daKalunga oku na ouwa.

^ par. 9 Pashihopaenenwa, tala embo Questions Young People Ask — Answers That Work, Volume 1, etu. 24-26, nosho yo Volume 2, etu. 4-5.

^ par. 50 OMASHANGELO OMAFANO: Omafano taa ulike oiningwanima oyo ya ningwa monghalamwenyo yovalihomboli. Omumwatate nomumwameme tava kufa ombinga moilonga yokuudifa mo 1960 nasha.

^ par. 52 OMASHANGELO OMAFANO: Mo 1980 nasha, omushamane ta file oshisho omukulukadi waye eshi ta yahama, ofimbo okamonakadona kavo take va tale.

^ par. 54 PICTURE DESCRIPTION:Paife ovalihomboli ova hafa eshi tava tale omafano avo omonakudiwa eshi va kala ve lipyakidila moilonga yaJehova. Okamonakadona kavo noukwaneumbo wako ova hafa pamwe navo.