Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Omumwatate Rutherford ta popi poshoongalele poCedar Point, Ohio, mo 1919

1919 — Omido efele da pita

1919 — Omido efele da pita

MO 1919 omo mwa li mwa xula Oita Inene (oyo ya ka shiivika lwanima Oita Yotete yOunyuni), oyo ya li ya kwata omido di dule punhee. Pexulilo lomudo wa tetekela, oiwana oya li ya efa po okulwa, nomo 18 Januali 1919 moParis omwa li mwa totwa omutumba u na sha nombili. Oshinima shimwe osho sha li sha pondolwa pomutumba oo omukanda weudafanotwokumwe oo wa shainwa kuGermany novayambididi vaye vomoita. Omukanda oo owa li wa shainwa mo 28 Juni 1919.

Omukanda oo owa li yo wa totifa po ehangano lipe hali ifanwa Oshipandi shOiwana. Elalakano lOshipandi shOiwana ola li okuxwepopaleka elongelokumwe lopaiwana nokweeta po ombili neameno lopaiwana. Omalongelokalunga mahapu oipupulu okwa li a yambidida Oshipandi shOiwana osho. Ehangano leengeleka muAmerika ola ti kutya Oshipandi shOiwana otashi ka kala “outumbulilo wopapolotika wOuhamba waKalunga kombanda yedu.” Ehangano olo ola li hali yambidida Oshipandi shOiwana mokutuma oilyo yalo komutumba u na sha nombili koParis. Umwe womovatumwa ovo okwa ti kutya “omutumba oo owa li ehovelo lefimbo lipe mondjokonona.”

Nonande efimbo lipe ola li la hovela, kala li la etifwa kovalumenhu ovo va li moshoongalele shi na sha nombili. Mo 1919 efimbo lipe loilonga yetu yokuudifa ola li la hovela eshi Jehova a pameka oshiwana shaye shi udife shi dulife nale. Ashike Ovakonakoni vOmbiibeli ova li va pumbwa tete okuninga omalunduluko a kwata moiti.

ETOKOLO LA KWATA MOITI

Joseph F. Rutherford

MOlomakaya lo 4 Januali 1919, opa li pa ningwa elongekido li na sha nehoololo lokomudo lovakwatelikomesho vo-Watch Tower Bible and Tract Society. Pefimbo opo Joseph F. Rutherford, oo a li ta kwatele komesho oshiwana shaJehova, okwa li a tulwa modolongo shihe li pauyuki moAtlanta, Georgia, U.S.A., pamwe navakwao vaheyali. Osho osha li sha etifa po epulo kutya, mbela ovamwatate ovo va li tava kwatele komesho ve li modolongo ove na okuhoololululwa ile ove na okupingenwa po?

Evander J. Coward

Fimbo omumwatate Rutherford a li modolongo okwa li te lipula shi na sha nonakwiiwa yehangano. Okwa li e shii kutya ovamwatate vamwe otava diladila kutya otashi ka kala pandunge va hoolole umwe a ninge omuwiliki wehangano. Eshi e shi didilika, okwa shangela ovo va li va ongala ta popile omumwatate Evander J. Coward oye a ninge omuwiliki wehangano. Rutherford okwa ti kutya omumwatate Coward okwa ngungumana, omunaendunge nomudiinini kOmwene. Kakele kaasho, ovamwatate vahapu ova li va hala omutumba oo u ka ningwe vali konima yeemwedi hamano. Ongudu oyo hai ungaunga noinima yopaveta oyo ya li ya popila ovamwatate ovo va li modolongo oya li ya dimina. Ofimbo va li tava kundafana kutya nava ninge po shike, ovamwatate vamwe ova li va handuka.

Richard H. Barber

Lwanima omumwatate Richard H. Barber okwa li ta kendabala okukandula po oupyakadi oo. Omumwatate umwe womwaavo va li po okwa ti: “Ame nghi fi omupanguli, ndele ngeenge tashi uya poinima yopaveta i na sha nonghalo ei, ondi shii osho omhango tai ti. Kalunga okwa hala tu kale ovadiinini. Onghedi ya denga mbada omo hatu dulu okuulika oudiinini wetu kuKalunga omokuninga ehoololo tu hoololulule omumwatate Rutherford a ninge omuwiliki wehangano.” — Eps. 18:25.

Alexander H. Macmillan

Omumwatate A. H. Macmillan oo naye a li modolongo okwa ti kutya efiku la landula ko omumwatate Rutherford okwa li a konghola pokanduda kaye modolongo, ndele ta ti: “Pitifa mo eke loye.” Opo nee omumwatate Rutherford okwe mu pa ondelekelama. Omumwatate Macmillan okwa li a mona etumwalaka li li pauxupi nokwa didilika diva kutya ola hala okutya shike. Etumwalaka olo ola ti: “OMUWILIKI RUTHERFORD NOVANAMBELEWA VATATU WISE VAN BARBER, ANDERSON BULLY NOSHO YO SPILL, OTU MU HOLE AMUSHE.” Osho osha hala okutya ovawiliki aveshe ova shunifilwa oinakuwanifwa yavo, sha hala okutya Joseph Rutherford, Charles Wise nosho yo William Van Amburgh ova nangekwa po vali ve li ovakwatelikomesho vehangano. Onghee omumwatate Rutherford okwa li e na okutwikila e li omuwiliki wehangano.

OVA MANGULULWA!

Eshi ovamwatate vahetatu va li modolongo, Ovakonakoni vOmbiibeli ovadiinini ova li va pula ovanhu va shaine omukanda opo ovamwatate va mangululwe. Ovamwatate novamwameme ovo ovaladi ova li va mona ovanhu ve dulife 700 000 ovo va shaina. Omumwatate Rutherford navakwao voshinakuwanifwa ova li va mangululwa mEtitatu lo 26 Marsa 1919, ofimbo omukanda oo inau yandjwa.

Omumwatate Rutherford eshi a li ta popi naavo va li ve uya oku mu hambelela, okwa ti: “Onda tomhwa kutya onghalo oyo atushe twa pita muyo oye tu longekidila omafimbo madjuu. . . . Ekondjo leni kali fi okukondjela ovamwaxo va dje mo modolongo. Halo lelalela elalakano loilonga ei. . . . Eenghendabala odo mwa kala tamu ningi odi na sha nokufimanekifa Jehova, naavo va ninga ngaho ova mona omanangeko noupuna a denga mbada.”

Eenghalo odo ovamwatate va pita mudo otadi ulike kutya Jehova oye ta yukifa oinima. Mo 14 Mei 1919, omhangu oya li ya tokola kutya: “Ovo tava popile oshikoya osho kave na . . . noinava wanifa po oiteelelwa oyo va pumbwa okukala ve na, onghee etokolo otali talululwa.” Ovamwatate ovo ova li va talika ko va nyona omanyono a kwata moiti, nehandukilo lavo ola li hali didilikwa momambo avo ngeenge va mangululwa ile va kufilwa ko. Kungaho kava li vali hava tokolelwa shimwe shi lili. Oshidjemo, Omupanguli Rutherford okwa li a konga omikanda dokukala ha popile oshiwana shaJehova mOmhangu yopOmbada yaUnited States, nokwe shi popila oikando ihapu konima eshi a dja modolongo.

OVA TOKOLA TOKO OKUUDIFA

Omumwatate Macmillan okwa popya a ti: “Itatu ka kala ashike omutumba twa mwena twa teelela Omwene e tu ile tu ye meulu. Onghee otwa li twa didilika kutya otu na okuninga po sha opo tu lihonge kutya ehalo lOmwene olilipi naanaa.”

Ovamwatate vokeembelewa da kula kava li tava dulu okutwikila noilonga oyo va kala tava longo oule womido. Omolwashike mbela? Omolwaashi eshi va kala modolongo, omashina aeshe okunyanyangida oileshomwa oo va li hava longifa mObetel ova hanga a hanaunwa po. Osho osha li tashi teya omukumo, novamwatate vamwe ova li tava diladila kutya oilonga yokuudifa oya pwa.

Mbela ovanhu ova li ngoo ve na ohokwe metumwalaka lOuhamba olo la li tali udifwa kOvakonakoni vOmbiibeli? Opo pa nyamukulwe epulo olo, omumwatate Rutherford okwa li a tokola a yandje oshipopiwa. Ova li va shiva ovanhu aveshe. Omumwatate Macmillan okwa ti: “Ngeenge kape na ou e uya kokwoongala oku, otashi ka ulika kutya oilonga yokuudifa oya pwa.”

Oshifokundaneki tashi shiivifa oshipopiwa shomumwatate Rutherford shi na oshipalanyole “Eteelelo laavo ve li momaudjuu,” moLos Angeles, California, mo 1919

Omumwatate Rutherford nonande okwa li mouyahame wa kwata moiti okwa yandja oshipopiwa mOsoondaxa sho 4 Mei 1919, moLos Angeles, California shi na oshipalanyole “Eteelelo laavo ve li momaudjuu.” Poshipopiwa opo opa li ovanhu 3 500, novanhu omafele ova li va shuna molwaashi kapa li onhele ya wana. Mefiku la landula ko, opa li yo pa ongala ovanhu 1 500. Ovamwatate ova li va nyamukula omapulo oo ovanhu va li have lipula.

Osho ovamwatate va ka ninga osha li sha kuma oilonga yokuudifa yEendombwedi daJehova fiyo okunena.

OKULILONGEKIDILA EKULO LOMONAKWIIWA

Oshungonangelo ye 1 Auguste 1919 oya li ya shiivifa kutya otapa ka ningwa oshoongalele muSeptemba omudo oo tuu oo moCedar Point, Ohio. Omukonakoni wOmbiibeli umwe omunyasha wedina Clarence B. Beaty wokoMissouri okwa ti: “Keshe umwe okwa li a halelela okuya ko.” Ovamwatate novamwameme ve dulife po 6 000 ova li poshoongalele opo, omuvalu oo wa li inau teelelika. Shimwe vali osho sha ningifa oshoongalele osho shi kale shitunhula, opa li pa ninginifwa ovanhu 200 metale laErie olo la li popepi.

Oshipeko shokombada shoshifo shotete sho-The Golden Age, she 1 Oktoba 1919

Mefiku etitano loshoongalele mo 5 Septemba 1919, omumwatate Rutherford eshi a li ta popi novalongi pamwe naye okwa li a shiivifa oshishangomwa shipe shi na oshipalanyole The Golden Age. * Oshishangomwa osho osha li hashi popi oiningwanima ya fimana i li pefimbo nohashi yelifa paMishangwa kutya omolwashike oiningwanima ei ya fimanenena ya li ya ningwa.

Ovakonakoni vOmbiibeli aveshe ova li va ladipikwa va udife nouladi tava longifa oshifo osho shipe. Okwa li kwa shangwa onhumwafo tai popi nghee oilonga oyo ya unganekwa, ya ti: “Keshe oo a ninginifwa na dimbulukwe kutya oshi li oufembanghenda munene okuyakula, okulongifa omhito paife nokukufa ombinga mokuudifila ovanhu mounyuni aushe.” Ovanhu vahapu ova li va tambula ko eshivo olo li na sha nokuudifa. Eshi va ka fika muDesemba, ovaudifi vOuhamba ovaladi ova li va mona omayambidido opashimaliwa e dulife po 50 000 e na sha noshifo osho shipe.

Ovamwatate moBrooklyn, New York, ve li pohauto i na oshifo The Golden Age

Eshi kwa ka fikwa pexulilo lo 1919, oshiwana shaJehova osha li sha unganekwa monghedi vali imwe nosha pamekwa. Kakele kaasho, omaxunganeko amwe Ombiibeli a fimana e na sha nomafiku axuuninwa okwa li a wanifwa. Okukonakonwa nokuyelifwa kwoshiwana shaKalunga oko kwa xunganekwa muMalakia 3:1-4 okwa li kwa wanifwa. Oshiwana shaJehova osha li sha mangululwa moukwatwa wopafaneko ‘waBabilon Shinene,’ na Jesus okwa li a nangeka po “omupiya omudiinini nomunaendunge.” * (Eh. 18:2, 4; Mat. 24:45) Okudja opo Ovakonakoni vOmbiibeli ova li ve lilongekidila oilonga oyo Jehova a hala va longe.

^ par. 22 Oshishangomwa osho Golden Age osha ka lukwa Consolation mo 1937, nomo 1946 osha ka lukwa o-Awake!