Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 31

Mbela owa teelela ngoo nehalo liwa Jehova a katuke onghatu?

Mbela owa teelela ngoo nehalo liwa Jehova a katuke onghatu?

“Handi teelele Kalunga kexupifo lange.” — MIKA 7:7.

EIMBILO 128 Lididimika fiyo okexulilo

EXUKU LOSHITUKULWA *

1-2. Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

OHO kala u udite ngahelipi, ngeenge wa teelela oshinima osho wa halelela, ndele inashi fika pefimbo? Mbela oho kala wa nyemata? Otashi dulika u kale u udite ngaashi osho sha popiwa mOmayeletumbulo 13:12, oo taa ti: “Okuteelela efimbo lile taku kulaukifa omwenyo.” Ashike mbela oto ka kala u udite ngahelipi, ngeenge owa udu kutya ope na omatomheno a femba, oo a ningifa oinima yoye iha fike pefimbo? Onghalo oyo, otai ke ku ningifa u teelele nehalo liwa.

2 Moshitukulwa eshi ohatu ka kundafana omafinamhango Ombiibeli onhumba, oo taa dulu oku tu kwafela tu kulike notu kale ‘noikala yokuteelela.’ (Mika 7:7) Opo nee ohatu ka konakona eenghalo dopavali, omo twa pumbwa okuteelela nelididimiko Jehova a katuke onghatu. Xuuninwa, ohatu ka kundafana omanangeko noupuna, oo a tuvikililwa ovo tava teelele nehalo liwa Jehova a katuke onghatu.

OMAFINAMHANGO OMBIIBELI, OO TAE TU HONGO ELIDIDIMIKO

3. Efinamhango olo li li mOmayeletumbulo 13:11 otali tu hongo shike?

3 Omayeletumbulo 13:11 otae tu hongo kutya omolwashike twa pumbwa okukala nelididimiko. Otaa ti: “Oinima ya likolwa noupu tai ninipala, ndelenee ou ta diinine mokwoongela kanini nakanini, ota ka weda ko alushe.” Oshike hatu lihongo movelishe oyo? Omunaendunge oha ningi oinima noukeka nosho yo nelididimiko noha mono oidjemo iwa.

4. Oshike hatu lihongo mefinamhango olo tali hangwa mOmayeletumbulo 4:18?

4 Omayeletumbulo 4:18 otae tu lombwele kutya “elila lovayuki li li ngaashi eluwa tali tende, lo tali eta ouyelele tau hapupala fiyo omutenya tau tu.” Eendjovo odo otadi ulike filufilu kutya Jehova oha hololele ovapiya vaye kanini nakanini elalakano laye. Kakele kaasho, ovelishe oyo otai dulu yo oku tu kwafela tu ude ko nghee Omukriste ha ningi omalunduluko monghalamwenyo yaye nokweehena popepi elela naJehova. Ohashi pula efimbo, opo omunhu a ehene popepi elela naJehova. Ngeenge ohatu konakona noukeka nokutula moilonga omayele, oo hatu pewa okupitila mEendjovo daKalunga nosho yo mehangano laye, ohatu ka kulika omaukwatya opaKriste. Ohatu ka shiiva yo nawa Kalunga. Natu ka kundafaneni nghee Jesus a yelifa oshitwa osho.

Ngaashi ashike okameno haka kulu kanini nakanini, omunhu oo a uda nokwa tambula ko etumwalaka lOuhamba oha ningi exumokomesho lopamhepo kanini nakanini (Tala okatendo 5)

5. Jesus okwa longifa oshihopaenenwa shilipi, opo a ulike kutya ohashi kwata efimbo, opo omunhu a ninge omalunduluko?

5 Jesus okwa longifa efaneko, opo a yelife nghee etumwalaka lOuhamba, olo hatu udifa, la fa ombuto inini, oyo hai kulu kanini nakanini momitima daavo ve hole ouyuki. Okwa ti: “Eembuto daye oda mena noda kula, ashike [omukuni] ke shii kutya osha enda ngahelipi. Edu olo vene la menifa eembuto odo kanini nakanini, tete omino, lwanima oilya, oilya tai dala omitwe, opo nee omitwe tadi tula ko eemuma.” (Mark. 4:27, 28) Mbela Jesus okwa li a hala kutya ngahelipi? Okwa li ta yelifa kutya ngaashi ashike okameno haka kulu kanini nakanini, omunhu oo a tambula ko etumwalaka lOuhamba naye oha kulu pamhepo kanini nakanini. Pashihopaenenwa, ngeenge ovakonakonimbiibeli vetu ova ehene popepi elela naJehova, ohatu hovele okumona omalunduluko mawa mahapu, oo tava ningi. (Ef. 4:22-24) Ashike otu na okudimbuluka kutya Jehova oye ta kulike ombuto inini ya tya ngaho. — 1 Kor. 3:7.

6-7. Oshike hatu lihongo monghedi omo Jehova a shita edu?

6 Jehova okwa li a kufa efimbo, opo a konakone oinima aishe oyo a shita, ofimbo ina manifa oilonga yaye. Okwa li a ninga ngaho, opo a fimanekife edina laye nokukwafela vamwe va mone ouwa. Pashihopaenenwa, diladila shi na sha nonghedi omo a ninga oinima kanini nakanini, opo a longekidile ovanhu edu.

7 Ombiibeli oya popya nghee Jehova a shita edu kutya okwa yeleka “oiyelekifo yalo,” a dika “omamanya ekanghameno lalo” nosho yo “emanya lokolonela yalo.” (Job 38:5, 6) Okwa li nokuli a kufa efimbo, opo a konakone oilonga yaye. (Gen. 1:10, 12) Diladila ashike nghee ovaengeli va li ve udite, eshi va mona oinima aishe ipe, oyo Jehova a li a shita! Kava li tuu va hafa neenghono! Nomolwaasho va li va “nyakukwa.” (Job 38:7) Oshike hatu lihongo kwaasho? Osha pula Jehova eedula omayovi mahapu, opo a manife oilonga yaye. Konima eshi a talulula ashishe osho a shita noukeka, okwa popya kutya osha li sha “wapala unene.” — Gen. 1:31.

8. Oshike hatu ka kundafana paife?

8 Ngaashi twe shi mona moihopaenenwa oyo i li moutendo va tetekela, mEendjovo daKalunga omu na omafinamhango mahapu, oo tae tu hongo nghee sha fimana okukala nelididimiko. Paife ohatu ka tala keenghalo dopavali dokondadalunde, odo tadi tu kwafele tu teelele nehalo liwa kuJehova.

ONAINI TASHI DULIKA TWA PUMBWA OKUTEELELA NELIDIDIMIKO KUJEHOVA?

9. Omonghalo imwe ilipi omo twa pumbwa okuteelela kuJehova?

9 Otashi dulika twa pumbwa okuteelela Jehova a nyamukule omailikano etu. Ohatu ka mona Jehova ina nyamukula omailikano etu diva, ngeenge otwe mu ilikana e tu pe eenghono, opo tu ungaunge neshongo lonhumba. Ile twe mu pula ekwafo, opo tu finde ounghundi wonhumba. Ndele mbela omolwashike Jehova iha nyamukula omailikano etu aeshe mepakumo leisho?

10. Omolwashike tu na okuteelela nelididimiko kuJehova, opo a nyamukule omailikano etu?

10 Jehova oha pwilikine nelitulemo komailikano etu. (Eps. 65:2) Oha tale ko omailikano etu taa di komutima e li oumbangi oo tau ulike kutya otu na eitavelo muye. (Heb. 11:6) Jehova oha kala yo a hafa, ngeenge te tu tale twa tokola toko okukala metwokumwe nomailikano etu nokulonga ehalo laye. (1 Joh. 3:22) Onghee hano, otwa pumbwa okukala nelididimiko nokukala metwokumwe nomailikano etu, ngeenge hatu kendabala okufinda eenghedi dii, ile ounghundi wonhumba. Jesus okwe tu kwafela tu ude ko kutya otashi dulika omailikano etu amwe aha nyamukulwe meendelelo. Okwa ti: “Kaleni hamu indile, opo nee otamu pewa; kaleni hamu kongo, opo nee otamu mono; kaleni hamu konghola, opo nee otamu yeululwa. Osheshi keshe ou ta indile ota pewa, nakeshe ou ta kongo ota mono, naau ta konghola, ota yeululwa.” (Mat. 7:7, 8) Ngeenge otwa shikula omayele oo “nokwiilikana nopehe na olufuwo,” ohatu dulu okukala noushili kutya Tate yetu womeulu ote ke tu uda nokunyamukula omailikano etu. — Kol. 4:2.

Ofimbo twa teelela kuJehova, natu twikile okwiilikana tu na eitavelo muye (Tala okatendo 11) *

11. Ongahelipi Ovaheberi 4:16 tave tu kwafele, ngeenge tu wete eilikano letu la fa inali nyamukulwa diva?

11 Nonande otashi dulika hatu mono omailikano etu a fa inaa nyamukulwa diva, Jehova okwa udaneka kutya ote ke a nyamukula “pefimbo la wapala.” (Lesha Ovaheberi 4:16.) Nomolwaasho tuhe na nandenande okupa Jehova ombedi, ngeenge oshinima shonhumba inashi ningwa meendelelo ngaashi twa li twa teelela. Pashihopaenenwa, vahapu ova kala tava ilikana, opo Ouhamba waKalunga u xulife po ounyuni ou. Jesus okwa ti kutya natu ilikane kombinga yaasho. (Mat. 6:10) Itashi ka kala tuu sha nyika oulai, ngeenge umwe okwa efa eitavelo laye li nghundipale, molwaashi exulilo lounyuni inali uya ngaashi ovanhu va teelela! (Hab. 2:3; Mat. 24:44) Otashi ka kala pandunge, ngeenge otwa kala twa teelela nelididimiko kuJehova nokukala hatu ilikana kuye tu na eitavelo muye. Exulilo otali uya pefimbo la wapala, molwaashi Jehova okwa hoolola nale ‘efiku novili’ yokondadalunde omo tali ke uya. Efiku olo otali ka kala litunhula kwaaveshe. — Mat. 24:36; 2 Pet. 3:15.

Oshilihongomwa shi na sha nelididimiko shilipi hatu lihongo kuJosef? (Tala okatendo 12-14)

12. Omonghalo ilipi tashi dulika tu mone unene shidjuu okulididimika?

12 Otwa pumbwa okukala ovalididimiki, ofimbo twa teelela oinima i yukipalifwe. Mounyuni ou, ovanhu ohava ungaunga nai naavo ve na oukashike kookanhu wa yooloka ko kuwavo, omuhoko, eputuko, ile oukwashiwana umwe u lili. Vamwe ohava ungaungiwa navo nai, molwaashi ve na omaunghundi opalutu, ile opamadiladilo. Ovapiya vaJehova vahapu ohave lididimikile okuhenouyuki, omolweitavelo lavo la kanghamena kOmbiibeli. Ngeenge otwa ningilwa okuhenouyuki meenghedi da tya ngaho, natu kaleke momadiladilo eendjovo daJesus, odo tadi ti: “Ou te lididimike fiyo okexulilo ota ka xupifwa.” (Mat. 24:13) Ndele oto ka ninga po shike, ngeenge owa didilike kutya umwe meongalo okwa nyona enyono la kwata moiti? Konima ngeenge ovakulunhuongalo ova shiivifilwa oshinima osho, mbela oto ke shi efela momake avo, nokuteelela nelididimiko va ungaunge nasho metwokumwe nehalo laJehova? Oshike ovakulunhuongalo ve na okuninga po, ngeenge ova udu umwe a nyono enyono la kwata moiti?

13. Jehova okwa teelela ovakulunhuongalo va ninge shike, ngeenge umwe okwa nyono enyono la kwata moiti?

13 Ngeenge ovakulunhuongalo ova didilike kutya umwe meongalo okwa nyona enyono la kwata moiti, ohava pula “ounongo wopombada” okupitila meilikano, opo va tale ko onghalo oyo ngaashi Jehova e i tala ko. (Jak. 3:17) Elalakano lavo okukwafela oo ta nyono, opo ve mu ‘alule menyono,’ ngeenge otashi shiiva. (Jak. 5:19, 20) Ova hala yo okuninga keshe osho tava dulu, opo va amene eongalo nova hekeleke ovo va yahamekwa. (2 Kor. 1:3, 4) Ngeenge ovakulunhuongalo tava ungaunga noibofa ya kwatela mo omanyono a kwata moiti, tete ova pumbwa okutala ashishe osho sha ningwa po, osho tashi dulika shi kwate oule wefimbo. Opo nee ohava ilikana nokuyandja omayele opaMishangwa noukeka nokupukulula omunyoni ‘pandjele.’ (Jer. 30:11) Nonande ovakulunhuongalo ihava teelele efimbo lile, kave na okuninga etokolo meendelelo. Ngeenge onghalo oyo oya ungaungiwa nayo noukeka, aveshe meongalo otava ka mona ouwa neenghono. Ashike nonande omaupyakadi okwa ungaungiwa nao nawa, otashi dulika ovo va kumwa keenghatu domunyoni va kale ve udite ouyahame. Ngeenge owa ningilwa oshinima osho, oshike wa pumbwa okuninga po, opo uha kale u udite nai unene?

14. Oshihopaenenwa shopaMbiibeli shilipi tashi dulu oku ku hekeleka, ngeenge owa udifwa nai unene kOmukriste mukweni?

14 Mbela ope na oshikando shimwe wa li wa udifwa nai neenghono kuumwe, tashi dulika nokuli kOmukriste mukweni? MEendjovo daKalunga omu na oihopaenenwa ya tongomana, oyo tai tu kwafele tu teelele nelididimiko Jehova a yukife oinima. Pashihopaenenwa, nonande ovamwaxe vaJosef ova li va ungaunga naye shihe li pauyuki, ka li a efa okunyona kwavo ku mu handukife. Ponhele yaasho, okwa li a yandja elitulemo kokulongela Jehova, oo a li e mu nangeka noupuna, eshi a kala a teelela nelididimiko. (Gen. 39:21) Mokweendela ko kwefimbo, Josef okwa li a dula okudimina po ovo va li ve mu udifa nai nokwa li a mona nghee Jehova e mu nangeka noupuna. (Gen. 45:5) Ngaashi Josef, nafye otashi ke tu hekeleka, ngeenge otwa ehene popepi naJehova nokuteelela a yukife oinima pefimbo la wapala. — Eps. 7:17; 73:28.

15. Oshike sha kwafela omumwameme umwe a dule okulididimikila okuhenouyuki noku kale e na ombili?

15 Oshoshili kutya hakuhenouyuki akushe kwa kwata moiti ngaashi oko kwa ningilwa Josef. Ashike atushe ohatu udu nai, ngeenge otwa udifwa nai monghedi yonhumba, ile yongadi. Ngeenge otu na oupyakadi naumwe, kutya nee onaao iha longele Jehova, ohatu ka mona ouwa, ngeenge otwa tula moilonga omafinamhango Ombiibeli. (Fil. 2:3, 4) Natu ka kundafaneni oshimoniwa shaumwe. Omumwameme umwe okwa li a uda nai neenghono, eshi a uda omunailonga mukwao te mu popile mowii, ta lombwele vakwao oinima ii kombinga yaye nokai li paushili. Ponhele omumwameme a katuke meendelelo, okwa li a kufa efimbo, opo a diladile koshihopaenenwa shaJesus. Eshi Jesus a li a tukwa, ka li e va shunifila omatukano. (1 Pet. 2:21, 23) Eshi a dilonga koshihopaenenwa shaJesus, ka li vali te lipula naasho sha ningwa po. Lwanima, okwa ka uda kutya omunailonga mukwao ota ungaunga nouyahame wa kwata moiti nokwa wililwa po neenghono koisho. Omumwameme okwa ka fika pexulifodiladilo kutya osho omunailonga mukwao a popya hasho sha li elalakano. Onghee hano, omumwameme okwa li a hafa neenghono, unene tuu eshi e lididimikila okuungaungiwa naye nai nokwa kala e udite ombili.

16. Oshike tashi dulu oku ku hekeleka, ngeenge oto lididimikile okuhenouyuki? (1 Petrus 3:12)

16 Ngeenge oto lididimikile okuhenouyuki, ile oinima vali imwe oyo hai tu yahameke, dimbuluka kutya Jehova oku li popepi naavo ve na ‘omitima da teyauka.’ (Eps. 34:18) Oku ku hole eshi ho lididimike noho undulile omutengi woye kuye. (Eps. 55:22) Oye Omutokoli wedu alishe. Kape na osho sha holekwa momesho aye. (Lesha 1 Petrus 3:12.) Ngeenge owe lihange momaupyakadi, oo ito dulu okukandula po kwoove mwene, mbela oho teelele ngoo nehalo liwa Jehova a katuke onghatu?

OMANANGEKO NOUPUNA OO TAA KA HAFELWA KWAAVO VA TEELELA JEHOVA A KATUKE ONGHATU

17. Metwokumwe naJesaja 30:18, Jehova okwe tu pa eshilipaleko lilipi?

17 Mafiku, Tate yetu womeulu ote ke tu nangeka noupuna okupitila mOuhamba waye. Jesaja 30:18 okwa ti: “Omwene ota teelele a shiive oku mu fila onghenda, opo nee ota fikama e mu file olukeno, osheshi Omwene Oye Kalunga kouyuki. Ovanelao aveshe ava have mu teelele.” Ovo hava teelele kuJehova otava nangekwa noupuna paife nosho yo mounyuni mupe tau ke uya.

18. Omanangeko noupuna elipi twa tuvikililwa?

18 Ngeenge oshiwana shaJehova osha i mounyuni mupe, itashi ke lididimikila vali oisho nosho yo omayeleko, oo hashi shakeneke kunena. Okuhenouyuki otaku ka kufwa po nouyahame itau ka kala po vali. (Eh. 21:4) Itatu ka kala vali noisho, molwaashi otapa ka kala oinima ya wanena keshe umwe. (Eps. 72:16; Jes. 54:13) Olo itali ka kala tuu enangeko noupuna litunhula!

19. Oshike osho Jehova ta ende te tu longekidile paife?

19 Jehova ote tu longekidile paife oku ka kala koshi yepangelo laye moku tu kwafela tu efe po oikala yetu ii nokukulika omaukwatya mawa, oo tae mu hafifa. Ino teka omukumo noino efa po okulongela Jehova. Mafiku, itapa ka kala vali omaupyakadi. Ofimbo twa teelela onakwiiwa ya denga mbada oyo twa tuvikililwa, natu twikileni okuteelela nelididimiko Jehova a wanife po ashishe osho a udaneka.

EIMBILO 118 “Tu wedela eitavelo”

^ okat. 5 Mbela owa uda nale umwe, oo a longela Jehova efimbo lile, ta ti: ‘Kanda li ndi shii ngeenge ounyuni ou wa kolokosha onau ka kale ko efimbo lile ngaashi ngaha’? Atusheni otwa halelela Jehova a xulife po ounyuni ou, unene tuu pomafimbo aa madjuu. Ashike nande ongaho, otwa pumbwa okukala nelididimiko. Moshitukulwa eshi ohatu ka kundafana omafinamhango Ombiibeli, oo taa dulu oku tu kwafela tu teelele nehalo liwa. Ohatu ka konakona yo eenghalo dopavali omo tu na okuteelela nelididimiko kuJehova. Xuuninwa, ohatu ka kundafana omanangeko noupuna, oo a tuvikililwa ovo tava teelele nehalo liwa.

^ okat. 56 ESHANGELO LEFANO: Omumwameme a kala ha ilikana pandjikilile kuJehova okudja kounona waye. Ovadali vaye ova li ve mu honga nghee e na okwiilikana, ofimbo a li munini. Eshi a li omunyasha, okwa li a hovela okukokola ondjila nokwa kala ha pula Jehova lwoikando a nangeke noupuna oukalele waye. Konima yomido donhumba, eshi omushamane waye a li ta vele neenghono, okwa li a ilikana kuJehova e mu pe eenghono odo a pumbwa, opo a dule okulididimikila eyeleko la tya ngaho. Kunena, e li omufiyekadi, ota twikile nokwiilikana, e na elineekelo kutya Xe womeulu ota ka nyamukula omailikano aye, ngaashi ashike ha kala he shi ningi mokukalamwenyo kwaye.