Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Osho Ouhamba wakalunga tau ka ninga

Osho Ouhamba wakalunga tau ka ninga

Osho Ouhamba wakalunga tau ka ninga

“Ouhamba woye nau uye; ehalo loye nali wanifwe kombada yedu yo ngaashi meulu.”MATEUS 6:10.

1. Euyo lOuhamba waKalunga otali ka tya shike?

ESHI Jesus a honga ovashikuli vaye va ilikane Ouhamba waKalunga, okwa li e shii kutya euyo lao otali ka eta exulilo kokupangela kwovanhu oko kwa kala oule womido omayovi kwa manguluka ko kuKalunga. Oule wefimbo alishe olo, ehalo laKalunga inali kala tali longwa kombada yedu alishe. (Epsalme 147:19, 20) Ndele konima eshi Ouhamba wa dikwa po meulu, ehalo laKalunga otali ka longwa keshe pamwe. Efimbo lokutaulukila litilifa kepangelo lOuhamba waKalunga womeulu okudja mepangelo lopanhu oli li popepi.

2. Oshike tashi ka didilikifa etaulukilo kepangelo lOuhamba okudja kepangelo lopanhu?

2 Etaulukilo eli otali ka kala edidiliko lefimbo olo Jesus a ifana “oudjuu unene, inau kala ko okehovelo lounyuni fiyo opaife, ndele ngaashi itau uya vali.” (Mateus 24:21) Ombibeli inai popya kutya efimbo olo otali ka kala li fike peni, ndele oshiponga osho tashi ka ningwa pefimbo olo otashi ka kala shinyanyalifa shi dule keshe oshiponga ounyuni wa mwene. Pehovelo loudjuu unene, otapa ka ningwa sha osho tashi ka fifa ovanhu vahapu ombabanghukuta kombada yedu: ehanaunepo lomalongelokalunga aeshe oipupulu. Ndele osho itashi ka fifa Eendombwedi daJehova ombabanghukuta, molwaashi oda kala nale de shi teelela. (Ehololo 17:1, 15-17; 18:1-24) Oudjuu unene otau ka xulila puHarmagedon eshi Ouhamba waKalunga tau ka fenghenyena onghalelo aishe yaSatana.—Daniel 2:44; Ehololo 16:14, 16.

3. Jeremia ota hokolola ngahelipi onakwiiwa yaavo ve he fi ovaduliki?

3 Eshi otashi ka tya shike kovanhu “ava inava shiiva Kalunga noitava dulika kevangeli” li na sha nOuhamba waye womeulu oo u li momake aKristus? (2 Ovatessaloniki 1:6-9) Exunganeko lOmbibeli otali tu lombwele tali ti: “Taleni, oshiponga tashi ende koshiwana noshiwana noshikungulu shidjuu otashi tukuluka kominghulo daxuuninwa dedu. Ndele mefiku tuu linya oonakudipawa kOmwene otava ka kala nokunangala kominghulo dounyuni fiyo ominghulo dikwao, itava lilwa eenghali vo itava pakwa; otava ningi oushosho wedu.”—Jeremia 25:32, 33.

Exulilo loukolokoshi

4. Omolwashike sha yuka eshi Jehova ta ka xulifa po onghalelo ei?

4 Oule womido omayovi, Jehova Kalunga okwa kala a efa oukolokoshi u kale po, efimbo lile la wana opo ovanhu ovo ve na omitima diwa va mone kutya epangelo lopanhu oli li oshiponga. Pashihopaenenwa, mefelemido eti-20 omo amuke ovanhu ve dulife pomamiliyona 150 ova dipawa moita, moibofa nosho yo momapiyaano makwao omoulikumwe, odjokundaneki imwe osho ya ti. Onyanya inene yomunhu okwa li ya monika unene tuu pefimbo lOita Itivali yOunyuni eshi ovanhu ve fike pomamiliyona 50 va dipawa, omo vahapu vomuvo va fya efyo linyanyalifa meekamba deenghwate daNazi. Ngaashi ashike Ombibeli ya xunganeka, mefimbo letu ‘ovanhu vaii novakengeleledi ova ehena komesho.’ (2 Timoteus 3:1-5, 13) Kunena, oluhaelo, omunyonena elongifo leenghono, ombubo nosho yo odino yokudina omifikamhango daKalunga otai tandavele. Kungaha, osha yuka filufilu eshi Jehova ta xulifa po onghalelo ei.

5, 6. Hokolola oukolokoshi oo wa li muKanaan shonale.

5 Onghalo kunena oya faafana naayo ya li muKanaan omido 3 500 da ka lupuka. Ombibeli otai ti: “Osheshi ashishe eshi [osho oixuna] koshipala shOmwene, naashi Ye te shi tondo, venya ova longa mokulongela ookalunga.” (Deuteronomion 12:31) Jehova okwa lombwela oshiwana shaIsrael ta ti: “Omolwoukolokoshi woiwana oyo, Omwene Kalunga koye ote i taata mo komesho yoye.” (Deuteronomion 9:5) Omunandjokonona wOmbibeli Henry H. Halley okwa shanga ta ti: “Eilikano laBaal, Astarte, noikalunga ikwao yOvakanaan okwa li la kwatela mo oivilo yelishundulo; eetembeli davo oda li eendingandinga dowii.”

6 Halley okwa ulika nghee owii wavo kwa li wa hapupala, molwaashi mushimwe shomoitukulwa ya tya ngaha, ovalafululi “ove litwa momuvalu muhapu woikwatelwa mu na oixupe yomalutu ounona ovo va yambelwa Baal.” Okwa ti: “Oshitukulwa ashishe osha li omaendo ouhanana. . . . Ovakanaan okwa li ve na onghedi yopalongelokalunga yokwiilikana moipafi yoikalunga yavo mokulongifa oumbwada, nokonima yaasho omokudipaa ouhanana vavo oiveli, ongomayambo koikalunga oyo tuu oyo. Oshi liwetikile kutya, oshilongo ashishe shaKanaan okwa li sha ninga sha fa Sodom naGomorra. . . . Mbela oshiwana sha tya ngaha shinyanyalifa noshikwanyanya osha li tuu shi na oufemba wokukala po natango? . . . Ovalafululi ovo va lafulula moikulukuma yoilando yaKanaan ova kumwa eshi Kalunga ine i hanauna po diva.”

Okufyuulula edu

7, 8. Ongahelipi Kalunga ta ka koshola edu eli?

7 Ngaashi ashike Kalunga kwa li a koshola Kanaan, ota ka koshola diva edu alishe noku li yandja kwaava hava longo ehalo laye. “Ovanashili tava ka nangala [edu] naava ve he noshipo tava ka kala mo. Ndelenee ovahenakalunga tava ka dudwa mo [medu].” (Omayeletumbulo 2:21, 22, yelekanifa NW.) Nomupsalme ota ti: “Ngeenge pa pita okafimbo kaningholi, omuhenakalunga ita kala po vali . . . Ndelenee ovananheni vo otava ka fyuulula edu, ndee tava ka hafela ombili inene.” (Epsalme 37:10, 11) Natango ou ta ka kufwa po oSatana, opo “a ha hongaule vali oiwana fiyo omido odo eyovi [da, NW] xula po.” (Ehololo 20:1-3) Heeno, “ounyuni otau xulu po pamwe nokahalu [kao]; ndelenee ou ta longo ehalo laKalunga, oye ta kala alushe.”—1 Johannes 2:17.

8 Mokukwatela kumwe eteelelo linene molwaavo va hala okukala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu, Jesus okwa ti: “Ovanelao ovananheni, osheshi ovo tava ka fyuulula edu.” (Mateus 5:5) Otashi dulika kwa li ta ulike kEpsalme 37:29, olo la xunganeka tali ti: “Ovayuki, vo otava ka fyuulula [edu, OB-1986], ndee tava kala mo alushe.” Jesus okwa kala e shii kutya elalakano laJehova olo ovanhu va kale nomwenyo fiyo alushe moparadisa kombada yedu. Jehova ota ti: “Neenghono dange dinene . . . ame onda shita edu novanhu noifitukuti i li kombada yedu, nohandi li pe keshe tuu nda hala oku li mu pa.”—Jeremia 27:5.

Ounyuni upe ukumwifi

9. Ouhamba waKalunga otau ka eta ounyuni woludi la tya ngahelipi?

9 Konima yaHarmagedon, Ouhamba waKalunga otau ka eta ‘edu lipe omo tamu ka kala ouyuki.’ (2 Petrus 3:13) Itashi ka kala tuu emangululo linene kovaxupipo puHarmagedon okukala va manguluka ko konghalelo yoinima youkolokoshi tai fininike! Itava ka kala tuu va hafa eshi va ya mounyuni upe wouyuki koshi yepangelo lOuhamba womeulu neteelelo lomanangeko noupuna makumwifi nosho yo omwenyo waalushe!—Ehololo 7:9-17.

10. Oinima ii ilipi itai ka kala po vali koshi yepangelo lOuhamba?

10 Ovanhu itava ka tilifwa vali koita, elongifo leenghono, ondjala, ile nokuli nokoilyani. “Ame ohandi ka ninga ehangano lombili [noshiwana shange], noilyani ohandi ke i taata mo moshilongo . . . Nomiti domofuka otadi ka ima oiimati, nedu tali ka eta eendya dalo, naavo otava ka kala ve he nambudi medu lavo.” “[Otava] ka hambula omaongamukonda avo omatemo nomaonga avo oikashulifo. Oshiwana itashi yelulile vali eongamukonda oshiwana shikwao, ndele itave ke lilonga vali oukwaita. Ndelenee otava ka kala omutumba, keshe umwe, momudile womuviinyu waye nowomukwiyu waye, ndele kape na ou te va tilifa.”—Hesekiel 34:25-28; Mika 4:3, 4.

11. Omolwashike hatu dulu okukala nelineekelo kutya ouyahame wokolutu otau ka xula po?

11 Ouyahame, okulila nokuli nefyo otali ka xulifwa po. “Onakukala mo nande umwe ta ti: Aame oshingone. Ovanhu ava tava kala mo, ova diminwa po omatimba avo.” (Jesaja 33:24) “[Kalunga] ota feta po omahodi momesho avo, nefyo itali kala po vali ile oluhodi ile okulila ile ouyahame itau kala po vali, osheshi eshi shotete osha xula po. . . . Tala, aishe ohandi i shitukifa i ninge ipe.” (Ehololo 21:4, 5) Eshi a li kombada yedu, Jesus okwa ulika okudula kwaye okulonga oinima oyo okupitila meenghono odo a pewa kuKalunga. Pakwafo lomhepo iyapuki, Jesus okwa taulula oshilongo ta velula oingudu novanaudu.—Mateus 15:30, 31.

12. Ope na eteelelo lashike molwoonakufya?

12 Jesus okwa longa yo nokuli shihapu. Okwa nyumuna ovafi. Ovanhu ovalininipiki okwa li ve linyenga ngahelipi? Eshi a nyumuna okakadona komido 12, ovadali vako okwa li “va hafa unene.” (Markus 5:42, NW) Eshi osha li oshihopaenenwa shikwao shaasho Jesus ta ka ninga kombada yedu alishe koshi yepangelo lOuhamba, molwaashi pefimbo olo “otaku ka kala enyumuko lovayuki nolovalunde.” (Oilonga 24:15) Diladila ashike apa ehafo tali ka kala li fike eshi eemhunga neemhunga dovafi tadi alukile momwenyo nokuhangana vali novakwao ovaholike! Kape na omalimbililo otapa ka kala oilonga inene yokuhonga koshi yepashukilo lOuhamba opo nee “edu alishe otali ka kala li yadi eshiivo lokushiiva Omwene, ngaashi omeva a tuvikila efuta.”—Jesaja 11:9.

Ounamapangelo waJehova tau yukipalifwa

13. Ongahelipi ouyuki wepangelo laKalunga tau ka ulikwa?

13 Pexulilo lomido eyovi limwe depangelo lOuhamba, ovanhu otava ka kala va alulilwa ewaneneno lopamadiladilo nosho yo lopalutu. Ongonga yedu aishe otai ka kala oshikunino shaEden, oparadisa. Ombili, elao, eameno nosho yo oulikumwe wovanhu u holafane otau ka holoka po. Oinima ya tya ngaho inai monika nande onale mondjokonona yovanhu; ongeenge ashike epangelo lOuhamba la tameke okupangela. Itapa ka kala tuu pa ulikwa eyooloko linene pokati komapangelo makenyeneka ovanhu omido omayovi nepangelo lOuhamba laKalunga lomeulu likumwifi lomido eyovi limwe! Epangelo laKalunga okupitila mOuhamba waye otali ka kala la denga mbada moshinima keshe. Oufemba waKalunga wokupangela, ounamapangelo waye, otau ka kala wa yukipalifwa filufilu.

14. Oshike tashi ka ningilwa ovanashibofa ngeenge omido eyovi da xulu po?

14 Pexulilo lomido eyovi limwe, Jehova ota ka pitika ovanhu va wanenena va longife ehoololo lavo la manguluka kutya ova hala okulongela lyelye. Ombibeli otai ulike kutya “Satana ota ka efiwa a dje mo modolongo yaye.” Natango ota ka kendabala okupukifa ovanhu, ndele vamwe otava ka hoolola okukala va manguluka ko kuKalunga. Opo ku kelelwe ‘oudjuu u ha holoke luvali,’ Jehova ota ka hanauna po Satana, eendemoni daye naaveshe ovo tava tukululile ounamapangelo waye oshibofa. Kape na umwe ta ka diladila kutya ovanhu ovo tava ka hanaunwa po fiyo alushe pefimbo opo inava pewa omhito ile kutya ova shikula ondjila ya puka omolwokuhawanenena. Ahowe, otava ka kala va wanenena ngaashi Adam naEva, ovo va hoolola nehalo liwa okuningila oshibofa epangelo laJehova louyuki.—Ehololo 20:7-10; Nahum 1:9.

15. Ovadiinini otava ka kala ve na ekwatafano la tya ngahelipi naJehova?

15 Mepingafano naasho, osha yela kutya ovanhu vahapu otava ka hoolola okukanyatela ounamapangelo waJehova. Eshi omunashibofa keshe a hanaunwa po, ovayuki otava ka fikama koshipala shaJehova, va pita eyeleko loudiinini laxuuninwa. Opo nee ovadiinini ava otava ka tambulwa ko kuJehova ve li ovana ovamati noukadona. Onghee hano, otava ka alukila mekwatafano olo Adam naEva va li ve na naKalunga fimbo inava tukula oshibofa. Hano, Ovaroma 8:21 otava ka wanifwa: “Oishitwa yovene [ovanhu] otai ka mangululwa moupika wenyonauko i ye memanguluko loshinge shovana vaKalunga.” Omuprofeti Jesaja okwa xunganeka ta ti: “[Kalunga] ota ka hanauna po efyo fiyo alushe, ndele Omwene, Kalunga ta ka feta po omahodi momesho aaveshe.”—Jesaja 25:8.

Eteelelo lomwenyo waalushe

16. Omolwashike sha yuka okuteelela ondjabi yomwenyo waalushe?

16 Ovadiinini kave na tuu etimaumbwile liwa lokushiiva kutya Kalunga ota ka lokifila kombada yavo omauwa taa xunga opamhepo nosho yo opambelela fiyo alushe! Omupsalme okwa popya shi li mondjila ta ti: “Oto kamutulula eke loye ndee to palula oinamwenyo aishe kohokwe yoye.” (Epsalme 145:16) Jehova ota ladipike ovo vomongudu yokombada yedu va kale neteelelo eli lokukala nomwenyo mOparadisa li li oshitukulwa sheitavelo lavo okwiitavela muye. Nande oshinima shounamapangelo waJehova oshi li sha fimana unene, iha pula ovanhu ve mu longele ve he na etimaumbwile londjabi. MOmbibeli aishe, oudiinini okudiinina muKalunga nosho yo eteelelo lokukalamwenyo kwaalushe oinima oyo itai dulu okutukulwa kumwe oyo i li oitukulwa ya fimana yeitavelo lOmukriste muKalunga. “Ou ta ehene kuKalunga e nokwiitavela nokutya, oko e li, naava tave mu kongo, ote va pe ondjabi.”—Ovaheberi 11:6.

17. Jesus okwa ulika ngahelipi kutya okupamekwa ketimaumbwile letu oshinima sha yuka?

17 Jesus okwa ti: “Nomwenyo waalushe owo tuu ou, vo ve ku shiive, Oove auke Kalunga kashili, naau we mu tuma, Jesus Kristus.” (Johannes 17:3) Apa okwa kwatakanifa eshiivo lokushiiva Kalunga nosho yo omalalakano aye nondjabi oyo hali eta. Pashihopaenenwa, eshi omukolokoshi kwa li a pula a dimbulukwe kuJesus ngeenge a i mOuhamba waye, Jesus okwa ti: “To ka kala pamwe naame muParadis.” (Lukas 23:43) Kakwa li a lombwela omulumenhu oo a kale e na eitavelo nokuli nande ita ka mona ondjabi. Okwa kala e shii kutya Jehova okwa hala ovapiya vaye va kale netimaumbwile lokukala nomwenyo waalushe moparadisa kombada yedu li va pameke eshi tava taalele omayeleko e lili noku lili mounyuni ou. Hano, okukala neteelelo londjabi oshi li ekwafo linene mokulididimika u li Omukriste.

Onakwiiwa yOuhamba

18, 19. Oshike tashi ka ningilwa Ohamba nOuhamba kexulilo lEpangelo lEyovimido?

18 Molwaashi Ouhamba owa kala epangelokalelipo olo Jehova ta longifa mokutwala edu novakalimo valo mewaneneno nosho yo moku va hanganifa naye, onghandangala yashike i niwe kOhamba Jesus Kristus nosho yo keehamba novapristeri 144 000 konima yEyovimudo? “Opo nee exulilo tali uya, fimbo ta yandje ouhamba kuKalunga Xe, eshi a hanauna po elelo alishe nepangelo neenghono adishe. Osheshi Oye e nokupangela fiyo ota tula ovatondi vaye aveshe koshi yeemhadi daye.”—1 Ovakorinto 15:24, 25.

19 Ngeenge Kristus a yandje Ouhamba kuKalunga, ongahelipi omishangwa tadi ka wanifwa odo tadi u popi kutya otau kala po fiyo alushe? Osho Ouhamba wa wanifa po otashi kala po fiyo alushe. Kristus ota ka fimanekwa fiyo alushe omolwonghandangala oyo a dana mokuyukipalifa ounamapangelo waKalunga. Ndele molwaashi pefimbo opo oulunde nefyo otau kala wa kufwa po filufilu, novanhu otava ka kala va kulilwa, eshi otashi ka xulifa po omhumbwe yokukala po kwaye e li Omukulili. Epangelo lEyovimudo lOuhamba otali ka wanifwa po yo pauyadi, hano itapa kala vali omhumbwe yepangelokalelilipo pokati kaJehova novanhu ovaduliki. Kungaha, “Kalunga opo a kale omunashishe moinima aishe.”—1 Ovakorinto 15:28.

20. Ongahelipi hatu dulu okumona kutya Kristus nosho yo 144 000 onakwiiwa oi va kwetele shike?

20 Onghandangala yashike tai ka danwa kuKristus nosho yo ovapangeli pamwe naye monakwiiwa konima eshi Epangelo lEyovimudo la wanifwa filufilu? Ombibeli itai popi sha kombinga yaasho. Ndelenee, ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova ote ke va pa oinakuwanifwa ya wedwa po yoilonga meshito laye alishe. Atusheni kunena natu tumbaleke ounamapangelo waJehova tu pewe omwenyo waalushe, opo monakwiiwa tu ka kale nomwenyo tu ka mone elalakano laJehova li na sha nOhamba osho yo vakwao ovo ve li eehamba novapristeri nosho yo eshito alishe koonono.

[Questions]

[Efano pepandja 15]

“Otaku ka kala enyumuko lovayuki nolovalunde”

[Efano pepandja 16]

Ovadiinini otava ka alukila mekwatafano liwa naJehova

[Efano pepandja 18]

Oitwa yokweendulula

• Ohatu ehene popepi nokutaulukila mepangelo lashike?

• Ongahelipi Kalunga ta ka tokola ovakolokoshi nosho yo ovayuki?

• Onghalo yashike tai ka kala mounyuni upe?

• Ongahelipi ounamapangelo waJehova tau ka yukipalifwa pauyadi?