Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ovakriste ve he na ombinga ve li momafiku axuuninwa

Ovakriste ve he na ombinga ve li momafiku axuuninwa

Ovakriste ve he na ombinga ve li momafiku axuuninwa

“Vo kave fi [oshitukulwa shounyuni], ngaashi Ame ndi he fi

[oshitukulwa shounyuni].”JOHANNES 17:16, yelekanifa NW. 

OUFIKU waxuuninwa wokukalamwenyo kwaye e li omunhu a wanenena, Jesus okwa ilikana eilikano lile moipafi yovahongwa vaye. Meilikano olo, okwa tumbula oshinima osho tashi ulike kokukalamwenyo kwOvakriste vashili aveshe. Okwa popya shi na sha novashikuli vaye ta ti: “Ame onde va pa eendjovo doye, nounyuni otau va tondo, osheshi vo kave fi [oshitukulwa shounyuni], ngaashi Ame ndi he fi [oshitukulwa shounyuni]. Ihandi indile u va kufe mo mounyuni ou, ndele u va amene kowii. Vo kave fi [oshitukulwa shounyuni], ngaashi Ame ndi he fi [oshitukulwa shounyuni].”—Johannes 17:14-16, yelekanifa NW.

2 Jesus okwa tumbula luvali kutya ovashikuli vaye kave fi oshitukulwa shounyuni. Kakele kaasho, okuyooloka ko kwa tya ngaho otaku eta eshilafano pokati kavo nounyuni—ounyuni otau ke va tonda. Ndele nande ongaho, Ovakriste inava pumbwa okuteka omukumo molwaashi Jehova ote ke va pashukila. (Omayeletumbulo 18:10; Mateus 24:9, 13) Moku shi talela meendjovo daJesus, ohatu dulu okupula kutya: ‘Mbela omolwashike Ovakriste vashili ve he fi oshitukulwa shounyuni? Mbela osha hala okutya ngahelipi okuhakala oshitukulwa shounyuni? Ngeenge Ovakriste ove tondike kounyuni, mbela ove na oku u tala ko ngahelipi? Naunene tuu ove na okutala ko ngahelipi omapangelo ounyuni?’ Omanyamukulo opamishangwa komapulo aa okwa fimanenena omolwaashi oshe tu kuma atusheni.

“Ofye ovomuKalunga”

3. (a) Oshike tashi tu yoolola ko kounyuni? (b) Oumbangi ulipi tau ulike kutya ounyuni ou li “mepangelo lomunawii”?

3 Ekwatafano letu lopofingo naJehova oli li etomheno limwe molwaasho tu he fi oshitukulwa shounyuni. Omuyapostoli Johannes okwa shanga ta ti: “Ofye otu shi shii, ofye ovomuKalunga, nounyuni aushe ou li mepangelo lomunawii.” (1 Johannes 5:19) Eendjovo daJohannes di na sha nounyuni odi li paushili lela. Oita, ekaulo lonyanga, oukwanyanya, omahepeko, okuhenouyuki nosho yo oluhaelo oyo i li apeshe kunena otai yandje oumbangi wenwefemo laSatana ndele kali fi laKalunga. (Johannes 12:31; 2 Ovakorinto 4:4; Ovaefeso 6:12) Ngeenge omunhu okwa ningi umwe womEendombwedi daJehova, ita ka longa oilonga ya puka ya tya ngaho noita ka kala e i hafela, naasho osho tashi mu ningi a kale e he fi oshitukulwa shounyuni.—Ovaroma 12:2; 13:12-14; 1 Ovakorinto 6:9-11; 1 Johannes 3:10-12.

4. Omeenghedi dilipi hatu ulike kutya fye otwaJehova?

4 Johannes okwa ti kutya mepingafano nounyuni, Ovakriste “ovomuKalunga.” Aveshe ovo tave liyapulile Jehova otava ningi vaye. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Ngenge hatu kala tu nomwenyo, ohatu kalele Omwene, ile ngenge hatu fi, ohatu file Omwene. Osho hano ngenge tu nomwenyo ile hatu fi ofye ovOmwene.” (Ovaroma 14:8; Epsalme 116:15, OB-1954) Molwaashi fye ovaJehova, ohatu mu longele oye aeke. (Exodus 20:4-6) Onghee hano, Omukriste washili iha yambe okukalamwenyo kwaye a lalakanene omaifano opaunyuni. Nonande ha fimaneke omadidiliko oshilongo, ihe a ilikana kutya nee onoilonga ile omomutima. Iha ilikana oonakutumbalekwa vomaudano ile oikalunga ikwao yokunena. Doshili, okwa fimaneka oufemba wovanhu vakwao wokuninga eshi va hala ndele ye oha longele ashike Omushiti. (Mateus 4:10; Ehololo 19:10) Naashi ohashi mu ningi yo a yooloka ko kounyuni.

“Ouhamba wange kau fi womounyuni ou”

5, 6. Ongahelipi okudulika kOuhamba waKalunga kwe tu ninga twa yooloka ko kounyuni?

5 Ovakriste ove li ovashikuli vaKristus Jesus nosho yo ovapangelwa vOuhamba waKalunga, osho tashi va ningi yo va kale ve he fi oshitukulwa shounyuni. Eshi a li momhangu komesho yaPontius Pilatus, Jesus okwa ti: “Ouhamba wange kau fi womounyuni ou; ouhamba wange ngeno womounyuni ou, ovapiya vange ngeno va lwa, ndi ha yandjwe kOvajuda. Ndelenee pamha ouhamba wange kau fi wamu.” (Johannes 18:36) Ouhamba oo oshilongifo osho okupitila musho edina laJehova tali ka yapulwa, ounamapangelo waye tau ka yukipalifwa nosho yo ehalo laye tali ka wanifwa kombada yedu ngaashi yo meulu. (Mateus 6:9, 10) Momukokomoko woukalele waye, Jesus okwa udifa onghundana iwa yOuhamba nokwa ti kutya otai ka udifwa kovashikuli vaye fiyo exulilo longhalelo yoinima. (Mateus 4:23; 24:14) Mo 1914, eendjovo dopaxunganeko dEhololo 11:15 oda wanifwa, odo tadi ti: “Ouhamba wounyuni ou wa ninga wOmwene wetu naKristus waye, ndele ta ka pangela alushe fiyo alushe.” Mafiku, Ouhamba oo womeulu oo ashike tau ka kala eenghonopangelo odo tadi ka pangela ovanhu aveshe. (Daniel 2:44) Pomhito yonhumba, nokuli novapangeli vomounyuni otava ka fininikwa va dimine eenghonopangelo dao.—Epsalme 2:6-12.

6 Ve na aishe oyo momadiladilo, Ovakriste vashili kunena ove li ovapangelwa vOuhamba waKalunga nohava landula omayele aJesus oo kutya nava ‘konge tete ouhamba nouyuki waKalunga.’ (Mateus 6:33) Osho itashi va ningi va kale ve he fi ovadiinini koshilongo omo ve li, ndelenee otashi va ningi va yooloka ko pamhepo kounyuni. Oshilonga sha fimanenena kOvakriste kunena, ngaashi sha li mefelemido lotete, osho ‘okuhepaulula ouhamba waKalunga.’ (Oilonga 28:23) Kape na epangelo lopanhu li na oufemba okuya moshipala oilonga oyo va pewa kuKalunga.

7. Omolwashike Ovakriste vashili ihava ame ombinga, nove shi ulika ngahelipi?

7 Metwokumwe nokukala kwado di li daJehova nokukala ovashikuli vaJesus nosho yo ovapangelwa vOuhamba waKalunga, Eendombwedi daJehova inadi ama ombinga nande momakondjifafano opashiwana noopaiwana omefelemido eti-20 nosho yo eti-21. Inadi ama ombinga, inadi kufila vamwe oilwifo noinadi tandavelifa omitotolombo omolwokuyambidida omalalakano onhumba ounyuni. Meuliko likonekwedi leitavelo eshi da li da taalelwa kepataneko olo kwa li tali monika la fa tali va wilile po, oda landula efinamhango olo la li la lombwelwa ovapangeli voNazi muNdowishi mo 1934, tali ti: “Katu na sha noinima yopapolitika, ndelenee otwe liyandja filufilu kouhamba waKalunga koshi yaKristus Ohamba yao. Itatu ka yahameka ile tu etele nande oumwe oshiponga. Otwa hala okukala mombili nokuningila ovanhu aveshe ouwa ngeenge otu na omhito oku shi ninga.”

Ovakalelipo nosho yo ovatumwa vaKristus

8, 9. Omonghedi ilipi Eendombwedi daJehova kunena di li ovakalelipo nosho yo ovatumwa, naashi osha kuma ngahelipi ekwatafano lado noiwana?

8 Paulus okwe lihokolola ye mwene nosho yo Ovakriste ovavaekwa vakwao kutya vo ‘ovakalelipo ponhele yaKristus ovo Kalunga ta kumaidifa.’ (2 Ovakorinto 5:20, yelekanifa NW; Ovaefeso 6:20, NW.) Okudja mo 1914, Ovakriste ovavaekwa nomhepo osha wapala okutiwa kutya vo ove li ovakalelipo vOuhamba waKalunga oo ve li “ovana” vao. (Mateus 13:38, OB-1954; Ovafilippi 3:20; Ehololo 5:9, 10) Natango Jehova okwa kufa moiwana “ongudu inene” ‘yeedi dimwe,’ Ovakriste ovo ve na eteelelo lokombada yedu, opo va yambidide ovana ovavaekwa moilonga yavo youkalelipo. (Ehololo 7:9; Johannes 10:16, OB-1954) “Eedi dimwe” odo otaku dulu ku tiwe “ovatumwa” vOuhamba waKalunga.

9 Omukalelipo nosho yo ovalongi pamwe naye ihave lidopo moinima yoshilongo omo tava longo. Sha faafana, Ovakriste ihava ame ombinga moinima yopapolotika yoiwana younyuni. Ihava kufa ombinga mokuyambidida ile mokukondjifa oshiwana, omuhoko, ongudu yomoulipamwe wovanhu ile yopamaxupilo. (Oilonga 10:34, 35) Ponhele yaasho, ohava ‘ningile aveshe ouwa.’ (Ovagalati 6:10) Molwokuhenombinga kwEendombwedi daJehova, kape na ou ta dulu okwaanya paushili etumwalaka lado mokulipopila kutya ode limbwanga mumwe nongudu yomhilameno yopamuhoko ile yopashiwana.

Otava konekwa omolwohole

10. Ohole oya fimana shi fike peni kOmukriste?

10 Kakele kaasho sha popiwa metetekelo, Ovakriste ihava ame ombinga moinima yomounyuni molwekwatafano lavo nOvakriste vakwao. Jesus okwa lombwela ovashikuli vaye ta ti: “Opo tuu opo aveshe tave mu koneke kutya, nye ovalongwa vange, ngenge mu holafane.” (Johannes 13:35) Ohole youmwainafana oshinima sha fimana okukala Omukriste. (1 Johannes 3:14) Ekwatafano olo Omukriste e na nOvakriste vakwao la pambafana naalo e na naJehova nosho yo naJesus, olopofingo elela. Ohole yaye inai ngabekelwa ashike ovo vomeongalo lopuvo. Oya kwatela mo yo ‘oukumwe aushe wovamwaxe mounyuni.’—1 Petrus 5:9NW.

11. Ongahelipi elihumbato lEendombwedi daJehova la nwefwa mo kohole yado yokuholafana?

11 Kunena, Eendombwedi daJehova ohadi ulike ohole yado youmwainafana mokuwanifa po eendjovo daJesaja 2:4, odo tadi ti: “Otava ka hambula omaongamukonda omatemo, nomaonga avo oikashulifo; ndele itava ka lwifafana vali nongaashi itave lilongo vali oukwaita.” Molwaashi ova hongwa kuJehova, Ovakriste vashili ove na ombili naKalunga nosho yo mokati kavo. (Jesaja 54:13) Molwaashi ove hole Kalunga nosho yo ovamwaxe, itava dulu okudimina va kufile Ovakriste vakwao oilwifo—ile ovanhu vakwao—moilongo imwe i lili. Ombili nosho yo oukumwe wavo ou li oshitukulwa shelongelokalunga lavo sha fimanenena, euliko kutya ove na shili omhepo yaKalunga. (Epsalme 133:1; Mika 2:12; Mateus 22:37-39; Ovakolossi 3:14) Ohava ‘kongo ombili noku i hokela,’ ve shi shii kutya “omesho Omwene [okwe] a talifila ovayuki.”—Epsalme 34:15, 16.

Nghee Ovakriste va tala ko ounyuni

12. Oikala yaJehova i na sha novanhu mounyuni ilipi Eendombwedi daJehova hadi hopaenene, nongahelipi?

12 Jehova okwa tokola ounyuni ou netokolo lii, ndelenee ina tokola natango oohandimwe aveshe mounyuni. Ote ke shi ninga okupitila muJesus pefimbo laYe mwene la wapala. (Epsalme 67:4, 5; Mateus 25:31-46; 2 Petrus 3:10) Paife ota ulike ohole inene kovanhu aveshe. Okwa yandja nokuli Omona waye ewifa opo keshe umwe a dule okumona omhito yokumona omwenyo waalushe. (Johannes 3:16) Tu li Ovakriste, ohatu hopaenene ohole yaKalunga mokulombwela vamwe kombinga yomafiloshisho aKalunga exupifo, nokuli nonande luhapu eenghendabala detu ohadi anywa.

13. Ongahelipi tu na okutala ko ovapangeli vomounyuni?

13 Ongahelipi tu na okutala ko ovapangeli vomounyuni? Paulus okwa nyamukula epulo olo eshi a shanga ta ti: “Omunhu keshe na dulike kovapangeli ava have mu pangele. Osheshi kape na nande epangelo inali dja kuKalunga; ovapangeli ava ve li po, ova tulwa po [peendodo davo da yeleka, NW] kuKalunga.” (Ovaroma 13:1, 2) Ovanhu ove li peendodo deenghonopangelo “da yeleka” (di lidule pakuyelekanifa nadikwao, ndelenee ove dulike alushe kuJehova) molwaashi Omunaenghono adishe oye e va efa va kale po. Omukriste oha dulika keenghonopangelo dopaunyuni molwaashi oshi li oshitukulwa shokudulika kwaye kuJehova. Ndele mbela ongahelipi ngeenge tapa holoka elipumomumwe pokati koiteelelwa yaKalunga nosho yo yepangelo lopanhu?

Omhango yaKalunga nosho yo yOmukesari

14, 15. (a) Omonghedi ilipi Daniel kwa li a dula okuhenuka elipumomumwe li na sha nokudulika? (b) Onghatu ilipi Ovaheberi vatatu va kufa eshi pa li elipumomumwe shi na sha nokudulika olo la li itali dulu okuhenukwa?

14 Daniel nookaume kaye vatatu ova tula po oshihopaenenwa shanghee tu na okukala nondjele mokudulika komapangelo opanhu nopefimbo opo tuu opo otu na okudulika keenghonopangelo daKalunga. Eshi ovanyasha Ovaheberi ovo vane va li moukwatwa muBabilon, ova dulika keemhango doshilongo osho nokwa li va hoololwa divadiva va deulwe nedeulo le likalekelwa. Molwaashi Daniel okwa mona kutya edeulo olo otali ka eta elipumomumwe nOmhango yaJehova, okwa kundafana oshinima osho nomukwanepangalo oo kwa li e na oshinakuwanifwa osho. Oshidjemo, opa ningwa elongekido le likalekelwa opo ku fimanekwe omaliudo Ovaheberi ovo vane. (Daniel 1:8-17) Eendombwedi daJehova ohadi shikula oshihopaenenwa shaDaniel ngeenge tadi hepaulula nelungamo omataleko ado kovakwanepangelo, opo di henuke omaupyakadi inaa pumbiwa.

15 Ndelenee pomhito vali imwe, elipumomumwe shi na sha nokudulika kala li tali dulu okuhenukwa. Ohamba yaBabilon oya dika po oshihongwafano sha kula molufilu laDura noya lombwela ovakwanepangelo vopombada mwa kwatelwa omalenga omoitukulwalongo yaBabilon va ongale omolweyapulo lasho. Pefimbo olo ookaume kaDaniel vatatu ova hangika va nangekwa po nale ve li omalenga oshitukulwalongo shaBabilon, onghee hano elombwelo olo okwa li le va yukilila. Pomhito yonhumba momukokomoko wefimbo leyapulo, aveshe ovo va ongala okwa li ve na okulinyongamena oshihongwafano osho. Ndelenee Ovaheberi ovo okwa li ve shi shii kutya osho okwa li tashi tu omhinge nomhango yaKalunga. (Deuteronomion 5:8-10) Onghee hano eshi keshe umwe e linyongamena, vo ova kala ashike ofika. Molwaashi inava dulika kelombwelo lohamba okwa li ve na okufya efyo linyanyalifi, ndelenee ova xupifwa pashikumwifilonga; ashike okwa li va hoolola okufya ponhele yokuhadulika kuJehova.—Daniel 2:49–3:29.

16, 17. Ovayapostoli ove linyenga ngahelipi eshi va lombwelwa va xulife okuudifa, nomolwashike?

16 Mefelemido lotete, ovayapostoli vaJesus Kristus okwa li va ifanwa komesho yovawiliki Ovajuda muJerusalem nokwa li va lombwelwa va xulife po okuudifa medina laJesus. Mbela ove linyenga ngahelipi? Jesus okwe va pa oshilonga shokuninga ovanhu voiwana aishe ovahongwa, naJudea sha kwatelwa mo yo. Okwe va lombwela va ninge eendombwedi daye muJerusalem nosho yo mounyuni aushe. (Mateus 28:19, 20; Oilonga 1:8) Ovayapostoli okwa li ve shi shii kutya elombwelo laJesus ola li li li ehalo laKalunga olo a hala va longe. (Johannes 5:30; 8:28) Onghee hano ova ti: “Okudulika kuKalunga ku dule okudulika kovanhu.”—Oilonga 4:19, 20; 5:29.

17 Ovayapostoli kava li ovanashibofa. (Omayeletumbulo 24:21) Ndelenee ngeenge ovapangeli vopanhu okwa li tave va kelele va ha longe ehalo laKalunga, okwa li tava dulu okutya ashike: ‘Otu na okudulika kuKalunga ndele hakomunhu.’ Jesus okwa ti kutya otu na ‘okupa omukesari eshi shomukesari, nosho yo Kalunga eshi shaKalunga.’ (Markus 12:17) Ngeenge otwa teya omhango yaKalunga molwaashi ovanhu ve tu lombwela tu shi ninge, kungaha ohatu yandje komunhu eshi shaKalunga. Ponhele yaasho, ohatu yandje kOmukesari keshe osho tu na oku mu pa, ndelenee otwa dimina kutya Jehova oye e na eenghonopangelo dopombada elela. Oye Omunamapangelo weshito alishe, Omushiti nosho yo Odjo elela yeenghonopangelo.—Ehololo 4:11.

Ohatu ka fikama twa pama

18, 19. Onghatu ilipi i shii okuhopaenenwa ya kufwa kovamwatate vahapu, nongahelipi hatu dulu okushikula oshihopaenenwa shavo?

18 Pefimbo eli, omapangelo mahapu omounyuni okwa dimina onghatu yokuhenombinga yEendombwedi daJehova, notu na olupandu molwaasho. Ndele nande ongaho, moilongo imwe Eendombwedi oda shakeneka omapataneko a kwata moiti. Momukokomoko wefelemido eti-20 fiyo opaife, ovamwatate nosho yo ovamwameme vamwe ova kala nokukondja neenghono adishe meityo lopamhepo “ekondjo liwa leitavelo.”—1 Timoteus 6:12.

19 Ongahelipi hatu dulu okufikama twa pama ngaashi vo? Shotete, otu na okudimbuluka kutya otu na okukala twa teelela omapataneko. Katu na okuhaluka ile okukala twa kumwa ngeenge hatu a shakeneke. Paulus okwa londwela Timoteus ta ti: “Aveshe ovo va hala okukala metilokalunga muKristus Jesus, otava ka hepekwa.” (2 Timoteus 3:12; 1 Petrus 4:12) Mounyuni omo enwefemo laSatana tali pangele, omolwashike mbela tu he na okushakeneka omahepeko? (Ehololo 12:17) Shimha ashike tu li ovadiinini, ope na okukala alushe vamwe ovo tava kala ‘va kumwa ndele tava kala nokusheka.’—1 Petrus 4:4.

20. Omaushili taa pameke elipi twa dimbulukifwa?

20 Oshitivali, otu na oushili kutya Jehova nosho yo ovaengeli vaye otave tu yambidida. Ngaashi Elisa wonale a tile, “ava ve li pufye ovahapu, ve dule venya ve li puvo.” (2 Eehamba 6:16; Epsalme 34:8) Otashi dulika Jehova a efe omafininiko ovapataneki a twikile oule wefimbo omolwelalakano laye liwa. Ndele nande ongaho, ote ke tu pa alushe eenghono odo twa pumbwa opo tu lididimike. (Jesaja 41:9, 10) Vamwe ova dipawa ndelenee osho itashi tu teya omukumo. Jesus okwa ti: “Inamu tila ava tava dipaa olutu, vo itava dulu okudipaa omwenyo; ndele tileni shili ou ta dulu okunyonaunina [muGehenna, NW] omwenyo nolutu.” (Mateus 10:16-23, 28) Fye otu li ashike ‘ovanailongo’ monghalelo ei yoinima. Ohatu longifa efimbo letu opo tu ‘likwatelele twa kola komwenyo washili,’ omwenyo waalushe mounyuni mupe waKalunga. (1 Petrus 2:11; 1 Timoteus 6:19, NW) Kape na omunhu ta dulu oku tu kelela ondjabi ya tya ngaho shimha ashike hatu kala ovadiinini kuKalunga.

21. Oshike tu na okukaleka alushe momadiladilo?

21 Onghee hano, natu dimbulukwe ekwatafano li na ondilo olo tu na naJehova Kalunga. Natu pandule alushe omanangeko noupuna okukala ovashikuli vaKristus nosho yo ovapangelwa vOuhamba. Natu kale tu hole ovamwatate nomutima aushe nosho yo natu kale alushe twa hafela ohole oyo ve tu hole nayo. Komesho yaaishe, natu dulike keendjovo domupsalme, odo tadi ti: “Teelela kOmwene! Kala wa yombama, omutima woye inau mbadapala; heeno, teelela kOmwene.” (Epsalme 27:14; Jesaja 54:17) Opo nee fye, ngaashi Ovakriste vahapu ve tu tetekela, ohatu ka fikama twa pama neteelelo letu la twa—Ovakriste ovadiinini ve he na ombinga nove he fi oshitukulwa shounyuni.

[Omapulo ekonakono]

1, 2. Jesus okwa ti shike shi na sha nekwatafano lovashikuli vaye nounyuni, nomapulo elipi taa holoka omolweendjovo daye?

[Efano pepandja 25]

Okudulika kwetu kOuhamba waKalunga okwa kuma ngahelipi ekwatafano letu nounyuni?

[Efano pepandja 26]

Omuhutu nOmututsi tava longo pamwe nehafo

[Efano pepandja 27]

Ovamwainafana vopaKriste Ovajuda nOvaarabia

[Efano pepandja 27]

Ovakriste Ovaserbia, Ovabosnia nosho yo Ovakroasia tava hafele eendafano lavo

[Efano pepandja 28]

Onghatu ilipi i li mondjila oyo tu na okukatuka ngeenge ovapangeli tave tu lombwele tu teye omhango yaKalunga?

[Efano pepandja 29]

Oto dulu okuyelifa?

• Ongahelipi ekwatafano letu naJehova tali tu ningi twa yooloka ko kounyuni ou?

• Tu li ovapangelwa vOuhamba waKalunga, ongahelipi tu na okudiinina omufika wokukala tu he na ombinga mounyuni ou?

• Omeenghedi dilipi ohole yetu yokuhola ovamwatate hai tu kaleke tu he na ombinga notwa yooloka ko kounyuni?