Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Nghee ounyuni ou tau ka xula po

Nghee ounyuni ou tau ka xula po

“Kamu li momulaulu, efiku olo li he mu hange ngeno ngaashi omulunga.” — 1 TES. 5:4.

1. Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale oupafi notu lididimikile omashongo?

MAFIKU kombada yedu otaku ka ningwa oiningwanima itilifa. Omaxunganeko Ombibeli oo taa wanifwa otaa koleke oushili oo, nomolwaasho twa pumbwa okukala oupafi. Oshike tashi ke tu kwafela opo tu dule okuninga ngaho? Omuyapostoli Paulus okwe tu ladipika tu kale hatu “tale . . . inya i he wetike.” Otwa pumbwa okukaleka momadiladilo ondjabi yoku ka kala nomwenyo waalushe kutya nee omeulu ile okombada yedu. Paulus okwa shanga eendjovo odo opo a ladipike ovaitaveli vakwao va yandje elitulemo kondjabi oyo tava ka mona omolwokukala ovadiinini kuKalunga. Okuninga ngaho otaku dulu yo oku va kwafela ve lididimikile omashongo nosho yo omahepeko. — 2 Kor. 4:8, 9, 16-18; 5:7.

2. (a) Oshike twa pumbwa okuninga po opo tu kale tu na eteelelo la twa? (b) Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi nosho yo osho tashi landula?

2 Omayele aPaulus otae tu hongo oshilihongomwa sha fimana osho kutya ngeenge otwa hala tu kale tu na eteelelo la twa, otu na okuyandja elitulemo koinima oyo tai ka ningwa konahiya. Otwa pumbwa okuyandja elitulemo koiningwanima ya fimana oyo itatu dulu okumona paife. (Heb. 11:1; 12:1, 2) Onghee hano, ohatu ka kundafana oiningwanima 10 tai ka ningwa monakwiiwa, oyo ya pambafana neteelelo letu lomwenyo waalushe. *

OSHIKE TASHI KA NINGWA PO ESHI EXULILO TALI EHENE POPEPI ELELA?

3. (a) Oshiningwanima shomonakwiiwa shilipi sha tumbulwa mo 1 Ovatessaloniki 5:2, 3? (b) Ovawiliki vopapolotika otava ka ninga shike, noolyelye tashi dulika ve ke va waimine?

3 Paulus okwa tumbula monhumwafo oyo a li a shangela  Ovatessalonika oshinima shimwe osho tashi ka ningwa monakwiiwa. (Lesha 1 Ovatessaloniki 5:2, 3. *) Okwa tumbula “efiku laJehova,” nefiku olo otali ulike kefimbo olo tali ka hovela nehanauno lomalongelokalunga oipupulu notali ka xula noita yaHarmagedon. Ndele fimbo efiku laJehova inali hovela, ovapangeli vounyuni otava ka hangwa tava ingida: “Ombili neameno.” Eingido olo otashi dulika tali ka ningwa pomhito imwe ile peemhito dihapu. Oiwana otashi dulika i kale tai diladila kutya oi li pokukandula po omaupyakadi ayo manene. Ongahelipi shi na sha novawiliki vomalongelokalunga? Molwaashi ove li oshitukulwa shounyuni, otashi dulika va waimine ovawiliki vopapolotika meingido olo. (Eh. 17:1, 2) Kungaho, ovawiliki vomalongelokalunga otava ka hopaenena ovaprofeti ovanaipupulu vomuJuda shonale. Jehova okwa li a popya shi na sha novaprofeti ovo a ti: ‘Otava ti: Ombili, ombili nonande kape nombili.’ — Jer. 6:14; 23:16, 17.

4. Oshike osho tu udite ko, osho ovanhu vahapu vehe udite ko?

4 Kashi na nee mbudi kutya oolyelye tava ka kufa ombinga mokutya “ombili neameno,” oshiningwanima osho otashi ka ulika kutya efiku laJehova oli li pokuhovela. Paulus okwa ti: “Ovamwatate, kamu li momulaulu, efiku olo li he mu hange ngeno ngaashi omulunga; osheshi onye amushe ovana vouyelele.” (1 Tes. 5:4, 5) Fye otu udite ko osho Ombibeli tai ti shi na sha noiningwanima oyo tai ningwa paife nonande vahapu kave i udite ko. Exunganeko li na sha neingido ‘lombili neameno’ otali ka wanifwa ngahelipi? Natu kaleni ashike twa teelela tu ke shi limonene. Onghee hano, natu kaleni twa tokola toko okukala twa ‘pashuka notu li oupafi.’ — 1 Tes. 5:6, NW; Sef. 3:8.

OMALONGELOKALUNGA OIPUPULU KAE SHII KUTYA OTAA KA HANAUNWA PO

5. (a) ‘Oudjuu munene’ otau ka hovela ngahelipi? (b) Olyelye oo e litala ko e li ‘ohambakainhu’ oyo tai diladila kutya itai ka hangwa koudjuu washa?

5 Oiningwanima ilipi tai ka ningwa mafiku? Paulus okwa ti: ‘Fimbo tava ti: Ombili neameno, kape na nande ombili, opo nee ehanauno tali va vakele.’ “Ehanauno” lombadilila otali ka hovela nokuponokelwa ‘kwaBabilon Shinene,’ ouhamba womounyuni womalongelokalunga oipupulu oo taa ifanwa yo “ombwada.” (Eh. 17:5, 6, 15) ‘Oudjuu munene’ otau ka hovela nokuponokelwa kwomalongelokalunga oipupulu aeshe, mwa kwatelwa Oukwakriste. (Mat. 24:21; 2 Tes. 2:8) Vahapu otava ka kala va kumwa  eshi osho tashi ka ningwa. Omolwashike mbela? Omolwaashi ombwada otai ka hangika ashike natango tai litade kutya oi li ‘ohambakainhu’ oyo ‘itai ka hangika koluhodi.’ Ndele otai ke shi mona mo kutya mboli oya kala ashike tai lifufya. Otai ka hanaunwa po diva onga ‘mefiku limwe alike.’ — Eh. 18:7, 8.

6. Olyelye ta ka hanauna po omalongelokalunga oipupulu?

6 Ombibeli oya popya kutya ‘oshilyani’ shi na ‘eembinga omulongo’ otashi ka ponokela ombwada. Ngeenge otwa konakona embo lEhololo, ohatu ka mona kutya oshilyani osho osho Oiwana ya Hangana (UN). ‘Eembinga omulongo’ otadi faneke omapangelo aeshe okunena oo taa yambidida ‘oshilyani osho shitilyana.’ * (Eh. 17:3, 5, 11, 12) Eponokelo olo otali ka kala li fike peni? Oilongo oyo i li oilyo yo-UN otai ka tinha po oupuna aushe wombwada noku i nyaneka pomutenya, tai i li po ‘noku i xwika po’ filufilu. Omalongelokalunga oipupulu otaa ka hanaunwa po fiyo alushe. — Lesha Ehololo 17:16.

7. Olyelye te ke linyengifa ‘oshilyani’ shi ponokele ombwada?

7 Ombibeli oya ulika yo kutya eponokelo olo otali ka hovela ngahelipi. Jehova ote ke shi tula momitima dovawiliki vopapolotika “va wanife omhangela yaye” mokuhanauna po ombwada. (Eh. 17:17) Omalongelokalunga otaa twikile okuxwaxwameka oita notaa etifa omaupyakadi mahapu mounyuni. Onghee hano, oiwana otai ka diladila kutya okuhanauna po ombwada otaku ke i etela ouwa. Eshi ovapangeli tava ka ponokela ombwada otava diladila kutya otava wanifa omhangela yavo. Ndele paulelalela, Kalunga oye te ke ve linyengifa va xulife po omalongelokalunga oipupulu aeshe. Osho osha hala kutya oshitukulwa shimwe shaSatana otashi ka ponokela shikwao, naSatana ita ka dula okuninga po sha. — Mat. 12:25, 26.

OKUPONOKELWA KWOSHIWANA SHAKALUNGA

8. Eponokelo ‘laGog, medu laMagog’ oshike?

8 Konima eshi omalongelokalunga oipupulu a hanaunwa po, ovapiya vaKalunga otava ka ‘kala nombili novehe na ohotekuma.’ (Hes. 38:11, 14) Oshike tashi ka ningilwa ongudu yovanhu ovo hava longele Jehova notava monika va fa vehe na eenghono dokuliamena? Osha fa shi li ngaha kutya otava ka ponokelwa ‘koiwana ihapu.’ Eendjovo daKalunga oda popya kutya onghalo ya tya ngaho oya fa eponokelo ‘laGog, medu laMagog.’ (Lesha Hesekiel 38:2, 15, 16.) Otu na okutala ko ngahelipi eponokelo olo?

9. (a) Ovakriste ove na okulipula nashike unene? (b) Eenghatu dilipi tu na okukatuka paife opo tu pameke eitavelo letu?

 9 Otwa shiiva kutya oshiwana shaKalunga otashi ka ponokelwa, ashike osho kashi na oku tu ningifa tu kale twa tila unene. Katu na okukala hatu lipula unene nexupifo letu, ndele otu na okulipula shi na sha nokuyapulifwa kwedina laJehova nosho yo okuyukipalifwa kwounamapangelo waye. Jehova okwa popya lwoikando 60 a ti: “Opo mu shiive nokutya, Aame Omwene.” (Hes. 6:7) Onghee hano, otwa halelela oku ka mona nghee exunganeko olo lididilikwedi laHesekiel tali wanifwa, notu na elineekelo kutya ‘Omwene oku shii okuxupifa ovayuki momahongaulo.’ (2 Pet. 2:9) Ashike fimbo twa teelela osho shi ningwe, natu longifeni omhito keshe tu pameke eitavelo letu opo tu kale ovadiinini kuJehova kashi na nee mbudi kutya ohatu shakeneke omashongo a tya ngahelipi. Osho otu na oku shi ninga ngahelipi? Otu na okukala hatu ilikana, hatu konakona Eendjovo daKalunga nokudilonga kudo nosho yo okuudifila vamwe etumwalaka lOuhamba. Kungaho, eteelelo letu lomwenyo waalushe otali ke tu kwafela tu kale twa diinina ngaashi “ekanghamifo” loshikepa. — Heb. 6:19; Eps. 25:21.

OIWANA OTAI KA SHIIVA KUTYA JEHOVA OYE LYELYE

10, 11. Harmagedon ota ka hovela ngahelipi, noshike tashi ka ningwa po pefimbo opo?

10 Oshiningwanima shitilifa shilipi tashi ka ningwa ngeenge oshiwana shaJehova osha ponokelwa? Jehova ota ka longifa Jesus nosho yo omatangakwaita omeulu opo a kwafele oshiwana shaYe. (Eh. 19:11-16) Osho otashi ka kala “oita mefiku linene laKalunga omunamapangelo aeshe,” oyo hai ifanwa Harmagedon. — Eh. 16:14, 16.

11 Shi na sha noita oyo, Jehova okwa popya okupitila muHesekiel a ti: ‘Keemhunda dange adishe handi ka ifana eongamukonda lokulwifa Gog, Omwene Kalunga ta ti. Eongamukonda laumwe nalamukwao tali lwifafana.’ Ovo ve li kombinga yaSatana otava ka ngwangwana ndele tave litanaukile po nokudipaafana. Satana naye ota ka katukilwa yo onghatu. Jehova okwa ti: ‘Omundilo nosulfuri otai ka loka kombada yaGog nomatanga aye noiwana ihapu i li pamwe naye.’ (Hes. 38:21, 22) Oshidjemo otashi ka kala shike ngeenge Kalunga okwa katuka onghatu oyo?

12. Oshike osho oiwana tai ka fininikwa i ninge?

12 Oiwana otai ka shiiva kutya ehanauno layo ola etifwa kuJehova. Ngaashi Ovaegipti ovo va li tava taataa Ovaisrael pEfuta Litilyana, ovo ve li kombinga yaSatana navo otava ka tya: “Omwene te va kondjele.” (Ex. 14:25) Oiwana otai ka fininikwa i shiive kutya Jehova oye lyelye. (Lesha Hesekiel 38:23.) Oiningwanima oyo oi li popepi shi fike peni?

KAPE NA VALI EPANGELO ENAENGHONO MOUNYUNI TALI KA HOLOKA PO

13. Otu shii shike kombinga yoshitukulwa oshi-5 shoshihongwafano osho sha popiwa kuDaniel?

13 Embo laDaniel otali tu kwafele tu ude ko kutya oudjuu munene ou li popepi shi fike peni. Daniel okwa hokolola oshihongwafano shi li molupe lomunhu nosha tungwa moivela i lili noku lili. (Dan. 2:28, 31-33) Oshihongwafano osho otashi faneke omapangelo omanaenghono omounyuni oo a dana onghandangala yasha mondjokonona yoshiwana shaKalunga monakudiwa nosho yo kunena. Okwa kwatela mo Babilon, Medo-Persia, Greka, Roma nosho yo epangelo laxuuninwa enaenghono lopefimbo letu. Exunganeko laDaniel otali ulike kutya epangelo enaenghono olo laxuuninwa otali fanekwa keemhadi nominwe doshihongwafano. Pefimbo lOita yOtete yOunyuni, Britania nOilongo ya Hangana ova li va hovela okukala nekwatafano le likalekelwa. Onghee hano, oshitukulwa oshi-5 shoshihongwafano shomexunganeko laDaniel otashi faneke epangelo lopamuhanga Enaenghono mOunyuni laAmerika naBritania. Eemhadi odi li oshitukulwa shaxuuninwa  shoshihongwafano, naasho otashi ulike kutya itapa ka holoka vali epangelo lopanhu enaenghono mounyuni. Molwaashi eemhadi nominwe oda longwa moshivela nomunoko, otadi faneke onghalo yepangelo lopamuhanga Enaenghono mOunyuni laAmerika naBritania olo lihe na vali eenghono ngaashi la li pehovelo.

14. Epangelo enaenghono lomounyuni lilipi tali ka kala tali pangele fiyo Harmagedon e uya?

14 Exunganeko olo tuu olo ola popya kombinga yOuhamba waKalunga oo tau fanekwa kemanya la kula olo la li la natuka komhunda oyo tai faneke ounamapangelo waJehova mo 1914. Emanya olo oli li pokudenga eemhadi doshihongwafano. PuHarmagedon, eemhadi nosho yo oitukulwa aishe yoshihongwafano otai ka hanaunwa po. (Lesha Daniel 2:44, 45.) Onghee hano, epangelo lopamuhanga Enaenghono mOunyuni laAmerika naBritania otali twikile okupangela fiyo osheshi Harmagedon e uya. Itashi ka kala tuu shihafifa okumona eshi exunganeko olo tali ka wanifwa po filufilu! * Ndele mbela Jehova ota ka ningila shike Satana?

OSHO OMUTONDI WAKALUNGA MUNENENENE TA KA NINGILWA

15. Konima yaHarmagedon, oshike tashi ka ningilwa Satana neendemoni daye?

15 Tete, Satana oku na okumona okudja pehovelo fiyo opexulilo nghee ehangano laye kombada yedu tali hanaunwa po filufilu. Opo nee, Satana mwene ota ka katukilwa onghatu. Omuyapostoli Johannes okwa popya kutya oshike tashi ka ningwa po. (Lesha Ehololo 20:1-3.) Jesus Kristus, oo a popiwa e li ‘omwengeli e noshapi yombwili,’ ota ka manga Satana neendemoni daye noku va ekela mombwili, omo tava ka kala oule womido eyovi. (Luk. 8:30, 31; 1 Joh. 3:8) Kungaho, omutwe weyoka otau ka hovela okunyanyaulwa. * — Gen. 3:15.

16. Okukala ‘mombwili’ kwaSatana otaku ka tya shike?

16 ‘Ombwili’ omo tamu ka ekelwa Satana neendemoni daye oshike? Oshitya shOshigreka abyssos osho sha longifwa kuJohannes otashi ti “moule mwii.” Osha tolokwa yo “shihe fi okuyelekwa, shihe na ongaba” nosho yo “oumbwalangandja uhe na exulilo.” Onghee hano, ombwili otai ulike konhele oyo pehe na ou ta dulu okuya mo kakele kaJehova nosho yo omwengeli waye oo “e noshapi yombwili.” Satana ota ka kala monghalo yokuhalonga sha a fa a fya opo “a ha hongaule vali oiwana.” Onghee hano, “onghoshi hai kumbu” otai ka mwenekwa. — 1 Pet. 5:8.

OININGWANIMA OYO TAI KA TETEKELA EFIMBO LOMBILI

17, 18. (a) Oiningwanima inai ningwa natango ilipi twa kundafana fiyo opapa? (b) Konima yoiningwanima oyo, ohatu ka hafela shike?

17 Oiningwanima ya fimana noitilifa otai ka ningwa mafiku. Otwa teelela nodjuulufi oku ka mona nghee exunganeko li na sha neingido ‘lombili neameno’ tali ka wanifwa. Opo nee, ohatu ka mona ehanauno laBabilon Shinene, okuponekelwa kwaGog yaMagog nosho yo oita yaHarmagedon. Satana neendemoni daye otava ka umbilwa mombwili. Konima yoiningwanima oyo, eshi ovakolokoshi aveshe va xulifwa po, okukalamwenyo kwetu otaku ka kala ku li shimwe shi lili pefimbo lEpangelo laKristus lOmido Eyovi; pefimbo opo, ohatu ka hafela “ombili inene.” — Eps. 37:10, 11.

18 Kakele koiningwanima itano oyo twa kundafana fiyo opapa, ope na natango ikwao “i he wetike” oyo tu na ‘okutala’ kuyo. Oiningwanima oyo otai ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula.

^ okat. 2 Oiningwanima oyo 10 otai kundafanwa moshitukulwa eshi nomwaasho tashi landula ko.

^ okat. 3 Ovatessaloniki 5:2, 3. “Omu shi shii nawanawa nokutya, efiku [laJehova, NW] otali uya ngaashi omulunga moufiku. Fimbo tava ti: Ombili [neameno, NW], kape na nande ombili, opo nee ehanauno tali va vakele, ngaashi omufimba ta hangwa koshifeta, ndee kave na apa tava i onhapo.”

^ okat. 6 Tala embo Revelation — Its Grand Climax at Hand! epandja 251-258.

^ okat. 14 Outumbulilo ‘otau ka xulifa po omauhamba aeshe,’ oo u li muDaniel 2:44, otau ulike komauhamba ile komapangelo omanaenghono mounyuni, oo taa fanekwa koitukulwa yoshihongwafano. Ndele exunganeko limwe vali lOmbibeli ola popya kutya ‘eehamba dounyuni aushe’ otadi ke limanga kumwe di lwife Jehova “mefiku linene laKalunga omunamapangelo aeshe.” (Eh. 16:14; 19:19-21) Onghee hano, hamapangelo ashike oo taa fanekwa koshihongwafano taa ka hanaunwa po puHarmagedon, ndele namakwao aeshe omounyuni ou.

^ okat. 15 Omutwe weyoka otau ka nyanyaulwa po filufilu konima yomido eyovi eshi Satana neendemoni daye tava ka ekelwa “mefuta lomundilo nolosulfuri.” — Eh. 20:7-10; Mat. 25:41.