Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Oshiwana shaJehova ohashi hafele oyoongalele

Oshiwana shaJehova ohashi hafele oyoongalele

“Ongela oshiwana, ovalumenhu novakainhu nounona nomunailonga woye.” — DEUT. 31:12.

1, 2. Oshike hatu ke lihonga kombinga yoyoongalele moshitukulwa eshi?

OULE womido, Eendombwedi daJehova oda kala hadi ningi oyoongalele yopaiwana noyoitukulwa. Vahapu otwa kala hatu i koyoongalele ya tya ngaho nohatu i hafele neenghono.

2 Omido omayovi da pita, oshiwana shaKalunga, Israel, osha li hashi dana oyoongalele iyapuki. Natu ka taleni koihopaenenwa imwe yopamishangwa opo tu mone efaafano olo li li pokati koyoongalele oyo yonale naayo yokunena nokutala yo komauwa oo hatu mono mokukala poyoongalele. — Eps. 44:2; Rom. 15:4.

OYOONGALELE YA TONGOMANA YOPEFIMBO LOMBIBELI NOYOPEFIMBO LETU

3. (a) Oshoongalele shotete sha tongomana mondjokonona yoshiwana shaJehova oshilipi? (b) Ovaisrael ova li hava shivwa ngahelipi opo va ongale?

3 Oshoongalele osho sha li sha ningwa pomhunda yaSinai osho sha li oshoongalele shotete sha tongomana mondjokonona yoshiwana shaKalunga, opo oshiwana shaIsrael sha li sha pewa ouyelele muhapu wopamhepo. Osha li lela oshoongalele she likalekelwa mondjokonona yelongelokalunga la koshoka. Jehova okwa li a holola eenghono daye dinenenene pashikumwifilonga eshi a yandja Omhango kOvaisrael. Osho osha li lela oshiningwanima shididilikwedi. (Ex. 19:2-9, 16-19; lesha Exodus 20:18; Deuteronomion 4:9, 10.) Okudja poshoongalele osho, Jehova okwa li a ninga ehangano noshiwana osho nelalakano shi kale oshiwana shaye she likalekelwa. Lwanima, okwa li a lombwela Moses a ninge omanghuma avali oshisilveri oo e na okulongifa ngeenge ta shivi oshiwana shi ongale ‘poshivelo shetwali leongalo.’ (Num. 10:1-4) Eemhito da tya ngaho kada li tuu hadi kala dihafifa!

4, 5. Omolwashike oyoongalele yopefimbo laMoses naJosua ya li ya fimana?

 4 Moses okwa li a ongela oshiwana ashishe shaIsrael lwopexulilo lolweendo lavo loule womido 40 mombuwa. Osho osha li sha fimana neenghono, molwaashi pefimbo opo oshiwana osha li shi li pokuya mEdu lEudaneko. Osha li sha yeleka eshi Moses a li e va dimbulukifa osho Jehova a li e va ningila nosho yo osho a li te ke va ningila konahiya. — Deut. 29:1-15; 30:15-20; 31:30.

5 Pomhito oyo tuu oyo, Moses otashi dulika a li a lombwela oshiwana kutya otashi ka kala hashi ningi oyoongalele ye likalekelwa. Konima yomido heyali keshe, oshiwana ashishe osha li tashi ka kala hashi ongala pefimbo lOshivilo shOmatwali ponhele oyo ya sheywa, kutya nee ovalumenhu, ovakainhu, ounona novanailongo ovo ve li mokati kavo. Ova li ve na okwoongala ‘opo va shiive okuuda nokulongwa okutila Omwene Kalunga kavo nokudiinina eendjovo adishe domhango.’ (Lesha Deuteronomion 31:1, 10-12.) Osha yela kutya Jehova okwa li a hala oshiwana shaye shi kale hashi ongala opo shi lihonge kombinga yeemhango daye nomalalakano aye. Eshi Ovaisrael va kwata ko Edu lEudaneko alishe, ova li natango va dingililwa koiwana yovapaani. Nomolwaasho, Josua okwa li a ongela oshiwana ashishe opo e shi ladipika shi kale shidiinini kuJehova nosha li sha tokola kutya otashi ka kala shidiinini. — Jos. 23:1, 2; 24:1, 15, 21-24.

6, 7. Omolwashike hatu dulu okutya oyoongalele yokunena yoshiwana shaJehova oya kala ididilikwedi?

6 Oshiwana shaJehova shokunena nasho osha kala hashi ningi oyoongalele ya tongomana, opo hapa yelifwa omalunduluko opahangano nosho yo eudeko lipe lopamishangwa. (Omayel. 4:18) Ovakonakoni vOmbibeli ova li va ninga oshoongalele shavo shotete sha tongomana mo 1919, konima yOita yOtete yOunyuni, moCedar Point shomuOhio, mOilongo ya Hangana yaAmerika. Poshoongalele osho opa li ovanhu 7 000, nopa li pa ningwa eshiivifo kutya oshiwana shaJehova otashi ka ninga eenghendabala shi udifile ovanhu mounyuni aushe. Mo 1922, ponhele opo tuu opo, opa li pa ningilwa oshoongalele shomafiku 9, nomumwatate Joseph F. Rutherford okwa li a yandja oshipopiwa omo a twa omukumo ovamwatate va twikile okuudifa keshe pamwe, a ti: “Kaleni ovadiinini nomu li eendombwedi dashili dOmwene. Twikileni okukondja fiyo Babilon ashishe sha hanaunwa po. Ounyuni ou na oku shi shiiva kutya Jehova oye Kalunga nosho yo kutya Jesus Kristus Ohamba yeehamba nOmwene woovene. Eli olo efiku li dule omafiku aeshe. Tala, Ohamba otai pangele! Nye ovakalele vayo voku shi shiivifa. Hano udifeni, udifeni, udifeni Ohamba nouhamba wayo.” Aveshe ovo va li poshoongalele osho nosho yo oshiwana shaKalunga ashishe mounyuni ova li va tambula ko eladipiko olo nomutima aushe nova li va hovela okuudifa nouladi shi dulife nale.

7 Poshoongalele shimwe osho sha li sha ningwa mo 1931, muColumbus shomuOhio, Ovakonakoni vOmbibeli ova li va tambula ko nehafo edina Eendombwedi daJehova. Mo 1935, muWashington, D.C., omumwatate Rutherford okwa li a yelifa kutya “ongudu inene,” oyo ya popiwa membo lEhololo i ‘li ofika ya taalela olukalwapangelo nOdjona,’ otai ulike koolyelye. (Eh. 7:9-17) Mo 1942, pefimbo lOita Itivali yOunyuni, omumwatate Nathan H. Knorr okwa li a yandja oshipopiwa shitunhula shi na oshipalanyole, “Mbela ombili otai ka kalelela ngoo?” Pomhito oyo, okwa li a yelifa kutya “oshilyani shitilyana,” osho tashi popiwa mEhololo 17, otashi faneke shike, nosho yo kutya konima yoita oyo otapa ka kala natango oilonga ihapu yokuudifa.

Oshoongalele shopaiwana shomo 1950, moshilando shaNew York

8, 9. Omolwashike oyoongalele imwe ya kala itunhula neenghono?

8 Poshoongalele shomo 1946, “Oiwana ya hafa,” osho sha li sha ningilwa muCleveland shomuOhio, omumwatate Knorr okwa li a yandja oshipopiwa shihokwifa neenghono shi na oshipalanyole, “Oupyakadi oo hau etifwa kokutungulula noketamunukemo.” Omumwatate umwe okwa li a popya kombinga yanghee ovanhu va li ve linyenga koshipopiwa osho, a ti:  “Onda li ndi na oufembanghenda wokukala konima yaye komutune komatango fiku olo, naashi a yelifa kombinga yoilonga nondungefaneko i na sha nokutamununa mo eenduda dokunangala kObetel yomuBrooklyn nosho yo oshinyanyangido, ovapwilikini ova li tava pandula mokule efimbo lile. Nonande omunhu kwa li to dulu okumona oipala yovanhu nawanawa eshi u li komutune, owa li lela u udite kutya ova tunhukwa neenghono.” Mo 1950, poshoongalele shopaiwana osho sha li sha ningilwa moshilando shaNew York, ovakalipo ova li va hafa eshi va pewa o-New World Translation of the Christian Greek Scriptures, sha hala okutya, oshitukulwa shomambo Omishangwa dopaKriste dOshigreka. Opo nee konahiya, o-New World Translation of the Christian Greek Scriptures oya ka ninga oshitukulwa shOmbibeli aishe ye lixwa po, oyo i na edina laKalunga peenhele adishe opo li na okukala. — Jer. 16:21, NW.

9 Eendombwedi daJehova oda kala hadi ningi oyoongalele nomoilongo omo da li nale tadi hepekwa ile oilonga yado ya li ya shilikwa. Oyoongalele oyo ohai kala itunhula neenghono. Pashihopaenenwa, Adolf Hitler okwa li a ana kutya Eendombwedi daJehova odi na okukombwa mo filufilu muNdowishi, ndele konima yefimbo, mo 1955, Eendombwedi 107 000 oda li da ningila oshoongalele mokapale omo Hitler a li ha ningile oyoongalele yaye, muNuremberg shomuNdowishi. Vahapu ovo va li poshoongalele osho ova li tava lili kehafo. Mo 1989, Eendombwedi dimwe odo da dja koilongo oyo ya li nale oshitukulwa shaSoviet Union naCzechoslovakia nosho yo koilongo yomuEuropa lokOushilo oda li de uya kuPoland okudana oyoongalele yopatatu, oyo ya li i na oshipalanyole “Eliyandjo lometilokalunga.” Poshoongalele osho apa li ovanhu 166 518. Kuvamwe, osho osho sha li oshikando shavo shotete okukala pokwoongala kwovanhu ve dulife po 15 ile 20. Mo 1993, muKiev shomuUkraine, omwa li mwa ningwa oshoongalele shopaiwana shi na oshipalanyole “Ehongo lopakalunga.” Ovamwatate kava li tuu va hafa okumona ovanhu 7 402 tava ninginifwa poshoongalele osho, osho inashi monika nande onale mondjokonona yEendombwedi daJehova! — Jes. 60:22; Hag. 2:7.

10. Oyoongalele ilipi ho dimbuluka unene nehafo, nomolwashike?

10 Otashi dulika pe na oyoongalele yoitukulwa ile yopaiwana oyo ya li ye ku kuma neenghono. Mbela oho dimbulukwa nehafo oshoongalele shoye shotete ile oshoongalele opo wa ninginifwa? Kala wa lenga oiningwanima yopamhepo ya tya ngaho, oyo ya li ye ku kuma komutima! — Eps. 42:5.

OYOONGALELE YOKOMUDO IHAFIFA

11. Kalunga okwa li a lombwela Ovaisrael va kale hava dana oivilo ilipi omudo keshe?

11 Jehova okwa li a lombwela Ovaisrael va kale hava dana oivilo yopatatu omudo keshe, oyo ya li hai ka danenwa kuJerusalem: Oshivilo shOmingome Dihe Na Onhafi, Oshivilo shOivike (osho lwanima sha li hashi ifanwa Opentekoste) nosho yo Oshivilo shOmatwali. Okwa li e va lombwela a ti: “Lutatu momudo ovalumenhu vomoshiwana ve nokuholoka koshipala shOmwene Kalunga.” (Ex. 23:14-17) Omitwe domaukwaneumbo odo da li da lenga oivilo ya tya ngaho oda li hadi i pamwe nomaukwaneumbo ado, opo a ka tungwe yo pamhepo. — 1 Sam. 1:1-7; Luk. 2:41, 42.

12, 13. Osha li hashi pula Ovaisrael vahapu eenghendabala di fike peni okuya koivilo yokomudo oyo ya li hai ka danenwa muJerusalem?

 12 Mbela osha li hashi pula oukwaneumbo u ninge eenghendabala di fike peni opo u dule okuya molweendo la tya ngaho? Diladila pashihopaenenwa koukwaneumbo waJosef naMaria, oo wa li u na okweenda eekilometa 100 lwaapo okudja muNasaret okuya kuJerusalem. Mbela osha li hashi va pula efimbo li fike peni okuya molweendo olo pamwe nounona vanini? Ehokololo lOmbibeli li na sha naashi Jesus va ile kuJerusalem fimbo a li okamatyona otali ulike kutya ovanhu ova li hava i pamwe novapambele vavo nosho yo ovashiivikile. Nopehe na omalimbililo, osha li hashi pula eenghendabala dihapu okuya molweendo la tya ngaho, okulongekida oikulya nokuunganeka eenhele dokukala koima oko vehe shii lela. Ashike eenghalo pefimbo olo kada li da piyaana unene, nomolwaasho ovadali vaJesus ova li have mu efa a kale e na emanguluko lokweendafana navamwe, nonande okwa li e na ashike omido 12. Kada li tuu eemhito dihafifa, unene tuu kovanyasha! — Luk. 2:44-46.

13 Ovaisrael vamwe ovo va li have uya koivilo oyo ova li hava di koilongo imwe i lili, molwaashi pefimbo olo Ovaisrael ova li ve lihanena moilongo i lili noku lili. KOpentekoste yomo 33 O.P. (pa pita paife omido 2000 lwaapo) okwa li kwe uya Ovajuda novauyemo mOujuda ovo va lenga oivilo oyo, ovo va li va dja kuItalia, Libia, Kreta, Asia Linini nokuMesopotamia. — Oil. 2:5-11; 20:16.

14. Ouwa ulipi Ovaisrael va li hava mona mokukala poivilo yavo yokomudo?

14 Osho sha li sha fimana unene kOvaisrael ovadiinini osho okulongela Jehova pamwe novalongelikalunga vakwao omayovi ovo va li have uya okudana oivilo ya tya ngaho. Ova li hava kala ve udite ngahelipi eshi tava dana oivilo oyo? Ohatu dulu okumona enyamukulo kepulo olo, ngeenge otwa tale kwaasho Jehova a li e va lombwela shi na sha nOshivilo shOmatwali, eshi a ti: “Ove u nokunyakukwa moshivilo shoye, [ove] mwene nomona woye omumati nomona woye okakadona nomupika woye omulumenhu nomukainhu, nOmulevi nomunailongo nofiye nomufiyekadi, ava ve li peenhu doye. Omafiku a-7 u nokudanena Omwene Kalunga koye oshivilo monhele tuu oyo Omwene Kalunga koye te ke i hoolola. Osheshi Omwene Kalunga koye, te ke ku nangeka noupuna muashishe to shi teya nomoilonga aishe yomake oye. Onghee hano kala ashike nokunyakukwa.” — Deut. 16:14, 15, lesha Lukas 11:28.

OMOLWASHIKE TU NA OKUKALA TWA LENGA OYOONGALELE YETU YOKUNENA?

15, 16. Omaliyambo elipi ho ningi opo u dule okukala poyoongalele, nouwa ulipi ho mono?

15 Ohatu dulu okulihonga lela shihapu koivilo oyo ya li hai danwa koshiwana shaKalunga shonale. Nonande opa ningwa omalunduluko mahapu e na sha noyoongalele mokweendelako kwefimbo, ope na efaafano pokati koyoongalele oyo yopefimbo lOmbibeli naayo yokunena. Pefimbo lOmbibeli, ovanhu ova li hava ningi omaliyambo opo va ka kale poyoongalele. Nokunena, osha faafana. Nonande ohashi pula omaliyambo, ohatu mona omauwa mahapu mokukala poyoongalele. Ngaashi ashike sha li nale, oyoongalele oi li natango oshitukulwa sha fimana shelongelokalunga letu. Ouyelele oo hau kundafanwa poyoongalele ohau tu kwafele opo tu pameke ekwatafano letu naKalunga. Navali, ohatu ladipikwa tu tule moilonga osho hatu lihongo, ohatu kwafelwa tu henuka omaupyakadi nohatu kumikwa yo opo tu lalakanene oinima oyo tai tu etele ehafo, ponhele yokulalakanena oinima oyo tai tu ningifa tu kale tu noshisho shihapu. — Eps. 122:1-4.

South Korea

16 Ohashi kala alushe shihafifa okukala poyoongalele. Olaporta i na sha noshoongalele shimwe shinene osho sha li sha danwa mo 1946 oya ti: “Osha li shihafifa neenghono okutala eendombwedi omayovi odo da li da ongala pamwe nombili monhele imwe, nosha li yo shitunhula okuuda ovakalipo tava imbi nehafo omaimbilo Ouhamba tava hambelele Jehova, ofimbo ongudu inene yovashiki tai shiki eengovela.” Olaporta oyo tuu oyo oya ti: “Vahapu ova li ve uya okulishangifa kOshikondo shOvaliyambi opo va ka kwafele koikondo i lili noku lili molwaashi ashike va li  va hala okuyakula eendombwedi dikwao.” Mbela naave iho kala wa hafa nowa tunhukwa ngeenge u li poshoongalele shoshitukulwa ile shopashiwana? — Eps. 110:3; Jes. 42:10-12.

17. Omalunduluko elipi a ningwa po shi na sha nonghedi omo oyoongalele hai unganekwa?

17 Kunena oyoongalele ohai unganekwa shimwe shi lili, hangaashi nale. Pashihopaenenwa, vamwe otava dimbulukwa oyoongalele oyo ya li hai kwata oule womafiku ahetatu, opo pa li hapa ningwa omutumba wongula, womutenya nosho yo wokomatango. Poyoongalele oyo opa li yo hapa ningwa omalongekido okuya moilonga yomomapya. Omafimbo amwe, oshoongalele osha li hashi hovele pomuwoi wongula nokupita mo pomuwoi wokonguloshi. Opa li hapa kala ovaliyambi ovo hava longo noudiinini opo va longekidile ovanashiongi oshuumbululwa, omusha nosho yo ouvalelo. Kunena, oyoongalele ohai ningwa moule womafiku manini, novanhu ohave uya noikulya yavo vene, nokungaho ohashi pe keshe umwe omhito opo a pwilikine nelitulemo koipopiwa aishe.

Mosambike

18, 19. Oshike ho hafele unene poyoongalele, nomolwashike?

18 Ope na oinima imwe oyo hatu kala twa teelela alushe nodjuulufi poyoongalele. Pashihopaenenwa, ohatu kala twa teelela nodjuulufi okupalulwa ‘noikulya yopamhepo pefimbo layo’ okupitila moipopiwa oyo tai yelifa omaxunganeko ile omahongo onhumba Ombibeli nosho yo okupitila moishangomwa ipe oyo hai piti poyoongalele. (Mat. 24:45) Luhapu ohatu longifa oishangomwa oyo ipe opo tu kwafele ovanamitimadiwa va tambule ko oshili yOmbibeli. Ohapa kala yo oinyandwa ye likolelela komahokololo Ombibeli oyo hai ladipike ovanyasha novakulunhu va konakone omalinyengotomheno avo okulongela Jehova nova henuke enwefemo lounyuni ou wovahenakalunga. Oshipopiwa sheninginifo ohashi tu kwafele atushe opo tu talulule omalalakano etu, nohatu kala yo twa hafa okutala ovo vape tava ninginifwa opo va ulike kutya ove liyapulila Jehova.

19 Oyoongalele oya kala tai dana shili onghandangala ya fimana mondjokonona yoshiwana shaJehova nohai tu kwafele tu kale hatu mu longele twa hafa, nonande ohatu shakeneke omashongo e lili noku lili. Ohai tu ladipike tu kale twa pama pamhepo, ohai tu pe omhito yokupanga oukaume navamwe noku tu kwafela tu kale twa lenga oumwainafana wetu womounyuni aushe, na Jehova ohe tu punike noku tu fila oshisho okupitila muyo. Onghee hano, natu kaleni hatu ningi omalongekido opo tu kale hatu kala pomitumba adishe doyoongalele nokumona ouwa mwaasho tashi kundafanwa po. — Omayel. 10:22.