Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ino efa nande osha shi ku imbe u mone efimano

Ino efa nande osha shi ku imbe u mone efimano

“Ou e nomhepo i nelininipiko, ota ka fimanekwa.” — OMAYEL. 29:23.

1, 2. (a) Oshitya shOshiheberi osho sha tolokwa “fimanekwa” otashi ulike kushike? (b) Omapulo elipi hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

OSHIKE hashi uya momadiladilo oye ngeenge wa udu oshitya ‘efimano’? Mbela oho diladila kewapalo leshito laKalunga linenenene? (Eps. 19:2) Ile pamwe oho diladila ketumbalo nefimano olo hali pewa oipuna, ovanhu ovo ve na ounongo moinima yonhumba ile hava pondola? Oshitya shOshiheberi osho sha tolokwa “fimanekwa” mOmbibeli osha yukifwa kediladilo londjudo. Pefimbo lOmbibeli, oimaliwa oya li hai longwa moitenda ngaashi moshingoli nomoshisilveri. Apa ngoo pe fike ondjudo yoshimaliwa, opo ngoo pe fike ongushu yasho. Oshitya osho sha tolokwa “fimanekwa” otashi ulike koshinima shi na ongushu inene ile shikumwifi.

2 Ovanhu luhapu ohava fimaneke ovanaenghono ile ovanamadina. Ndele mbela oshike osho Kalunga ha tale momunhu opo e mu pe efimano? Omayeletumbulo 22:4 okwa ti: “Ondjabi yelininipiko noyokutila Omwene oyo oupuna nefimano nomwenyo.” Omuhongwa Jakob okwa shanga yo a ti: “Lininipikeni koshipala shOmwene, ndele Ye te mu nenepeke.” (Jak. 4:10) Efimano lilipi Jehova he tu pe? Oshike tashi dulu oku tu imba tu li pewe, nongahelipi hatu dulu okukwafela vamwe ve li pewe?

3-5. Jehova ohe tu pe efimano ngahelipi?

3 Omupsalme okwa li a itavela kutya Jehova ote ke mu pa efimano. (Lesha Epsalme 73:23, 24.) Ongahelipi Jehova ha yandje efimano kovanhu ovaduliki? Ohe shi ningi moku va ulikila kutya okwe va hokwa nosho yo moku va nangeka noupuna meenghedi dihapu. Pashihopaenenwa, okwe va kwafela va ude ko ehalo laye nokwe va pitika yo va pange oukaume wopofingo naye. — 1 Kor. 2:7; Jak. 4:8.

4 Jehova okwe tu pa yo efimano eshi a pitika tu kale hatu udifa onghundana iwa. (2 Kor. 4:1, 7) Eshi hatu tange  Jehova mokukufa ombinga moilonga yokuudifa, ohatu pewa efimano kuye nohashi etele vamwe ouwa. Molwaashi ohatu mu fimaneke Jehova okwe tu udanekela a ti: “Ava hava fimaneke nge, Ame ohandi ke va fimaneka.” (1 Sam. 2:30) Jehova oha fimaneke ovo hava udifa moku va ningila edina liwa, sha hala kutya, e va hokwa. Vamwe meongalo otave ke va popila mouwa. — Omayel. 11:16; 22:1.

5 Mbela onakwiiwa yaavo hava dulika kuJehova otai ka kala ya tya ngahelipi? Ombibeli oya xunganeka ya ti: “Ye ote ku lenge, oshilongo shi ninge shoye, ndee to hafifwa kekombololo lovahenakalunga.” (Eps. 37:34) Ovapiya vaKalunga ove na eteelelo la twa loku ka kala nomwenyo fiyo alushe. — Eps. 37:29.

“AME IHANDI TAMBULA EFIMANO KOVANHU”

6, 7. Omolwashike vahapu va li inava itavela kutya Jesus oye a li Messias?

6 Mbela ope na sha osho tashi dulu oku tu imba tu pewe efimano kuJehova? Heeno. Pashihopaenenwa, otashi dulika tu kale twa lenga omayele aavo vehe na ekwatafano liwa naJehova. Ovapangeli vamwe vopefimbo laJesus osho va li va ninga ngaho. Omuyapostoli Johannes okwa shanga kutya, vahapu vomovapangeli ova li va itavela Jesus, “ndelenee vo inave shi hepaulula omolwOvafarisai, va ha kondwe mo moshinagoga. Osheshi vo va li ve hole efimano lovanhu komesho yefimano laKalunga.” (Joh. 12:42, 43) Ovapangeli ovo kava li ve na okukala tava yandje unene elitulemo la pitilila kwaasho Ovafarisai tava diladila.

7 Jesus okwa li a yelifa kutya omolwashike vahapu va li inava itavela kutya oye a li Messias. (Lesha Johannes 5:39-44.) Oshiwana shaIsrael osha kala sha teelela Messias oule womido omafele. Eshi Jesus a hovela okuudifa, vamwe otashi dulika va li va uda ko exunganeko laDaniel olo tali popi kutya Messias ote ke uya diva. Eemwedi da tetekela, vahapu eshi va mona Johannes Omuninginifi ta udifa, ova li tava diladila kutya “shiimba oye Kristus.” (Luk. 3:15) Ndele eshi Messias e ke uya, ovanongo vOmhango kava li ve mu itavela. Omolwashike mbela? Jesus okwa li a tumbula etomheno kutya omolwashike, a ti: “Otamu dulu ngahelipi okwiitavela, onye ava hamu tambulafana omafimanekafano, nefimaneko olo tali di kuKalunga aeke, ihamu li kongo”?

8, 9. Ongahelipi efimano olo hatu pewa kovanhu tali dulu okukala la fimana unene kufye li dule olo hatu pewa kuJehova? Shiyelifa to longifa efaneko lomaminikilo.

8 Ngeenge otwa yelekanifa efimano nouyelele, opo ashike hatu ka uda ko nghee efimano olo hatu pewa kovanhu tashi dulika tu kale twe li lenga neenghono shi dulife olo hatu pewa kuKalunga. Evalelwa oli yadi omaminikilo. Mbela oto dimbuluka oshikando shonhumba osho wa li wa tala keulu oufiku nowa li wa mona eenyofi omayovi? Otashi dulika wa li wa kuminwa ewapalo leenyofi odo. (1 Kor. 15:40, 41) Ndele moilando imwe omu na omaminikilo mahapu oo hae shi ningifa shi kale shidjuu kwoove okumona eenyofi. Omolwashike mbela? Mbela omolwaashi eelamba odo di li meepate, moupale vomaudano nosho yo komatungo odi na ouyelele wa twa ile hau monika nawa u dule ouyelele weenyofi? Ahowe! Omaminikilo omoilando oku li popepi nafye, nomolwaasho ohae shi ningifa shi kale shidjuu neenghono kufye okumona eenyofi. Onghee hano, opo tu mone ewapalo leenyofi, otu na okudja mo moshilando nokukala kokule nomaminikilo asho.

9 Monghedi ya faafana, efimano olo hatu pewa kovanhu ohali ningifa efimano olo hatu pewa kuJehova li kale la fa lihe na ongushu yasha kufye. Ovanhu vahapu ihava tambula ko onghundana iwa molwaashi ohava kala va tila kutya ookaume kavo nosho yo ovapambele vavo otave ke va tila ngahelipi. Ovapiya vaJehova navo otashi dulika va kale tave lipula unene kutya vamwe ohava diladila shike shi na sha navo. Pashihopaenenwa, natu tye nee omulumenhu omunyasha okwa pulwa a udifile moshitukulwa  omo e shiivike nawa. Ndele ovanhu vahapu vomoshitukulwa omo kave shii ngeenge oku li umwe womEendombwedi daJehova. Mbela ita ka udifila moshitukulwa omo molwaashi a tila ovanhu? Oshihopaenenwa shimwe vali oshaumwe oo a hala okulonga shihapu moilonga yaJehova, ndele vamwe otave mu kembaula omolwelalalakano olo. Mbela ota ka pwilikina kwaavo inava lenga naanaa oilonga yaJehova ngaashi ye? Ile natu tye nee ngeno umwe okwa nyona enyono la kwata moiti. Mbela ota ka holeka enyono laye molwaashi a tila okukanifa oinakuwanifwa yaye meongalo ile molwaashi ina hala okuhandukifa oukwaneumbo wavo nosho yo ookaume kaye? Onghee hano, ngeenge okwa lenga ekwatafano laye naJehova, oku na oku ka konga ekwafo kovakulunhuongalo. — Lesha Jakob 5:14-16.

10. (a) Oshike tashi dulu okuningwa po ngeenge ohatu lipula unene nanghee vamwe tava diladila shi na sha nafye? (b) Ngeenge otwe lininipika, ohatu dulu okukala noushili ulipi?

10 Otashi dulika u wete kutya oho longo noudiinini opo u kale Omukriste a pyokoka, ndele ope na omumwatate wonhumba oo he ku pukulula lwoikando. Oto dulu okutambula ko omayele aye ndele to mono ouwa muo. Ile oto dulu okuhatambula ko omayele oo omolwounhwa, ile okukala wa tila okunyona po edina loye liwa ile pamwe wa hala okuninga omalipopilo shi na sha naasho wa ninga. Ile diladila nee ngeno to longo oshilonga shonhumba pamwe novamwatate novamwameme. Mbela oto ka kala to lipula unene nokutya olyelye ta ka pandulwa omolwomaetepo eni mawa nosho yo okulonga kweni noudiinini? Ngeenge owe lihange muimwe yomeenghalo da tya ngaho, dimbuluka kutya “ou e nomhepo i nelininipiko, ota ka fimanekwa.” — Omayel. 29:23.

11. Otu na okukala tu udite ngahelipi ngeenge vamwe tave tu pandula, nomolwashike?

11 Ovakulunhuongalo novamwatate vamwe ovo tava longo noudiinini opo va kale va wana okupewa oinakuwanifwa ihapu meongalo, ove na okulungama vaha kale va hala “okufimanekwa kovanhu.” (1 Tim. 3:1; 1 Tes. 2:6) Omumwatate ote ke linyenga ngahelipi ngeenge vamwe tave mu pandula molwaashi a longa nawa moshinima shonhumba? Osha yela kutya, ke na okulitungila edimbulukifomanya laye mwene, ngaashi ohamba Saul ya li ya ninga. (1 Sam. 15:12) Kakele kaasho, mbela omumwatate oha dimine ngoo kutya Jehova oye he mu kwafele a pondole nonokutya ota ka twikila ashike okupondola ngeenge Jehova ota twikile oku mu nangeka noupuna noku mu kwafela? (1 Pet. 4:11) Osho hatu kala tu udite momutima ngeenge vamwe tave tu pandula osho hashi holola kutya efimano lilipi naanaa twa hala. — Omayel. 27:21.

“OUHALU WAXO YENI MWA HALA OKU U WANIFA”

12. Omolwashike Ovajuda vamwe va li inava tambula ko etumwalaka laJesus?

12 Oshinima shimwe vali osho tashi dulu oku tu imba tu pewe efimano kuJehova osho omahalo etu a puka. Omahalo a puka otaa dulu oku tu imba tuha pwilikine koshili. (Lesha Johannes 8:43-47.) Pashihopaenenwa, Jesus okwa li a lombwela Ovajuda vamwe kutya inava hala okutambula ko etumwalaka laye molwaashi ova li va hala okulonga ehalo laxe, Ondiaboli.

13, 14. (a) Ovakonakoni ova ti ngahelipi shi na sha nouluvi wetu nosho yo omawi ovanhu? (b) Ohatu hoolola ngahelipi oo twa hala okupwilikina kuye?

13 Omafimbo amwe ohatu kala twa hala okupwilikina ashike kwaasho twa hala okuuda. (2 Pet. 3:5) Jehova okwa shita ouluvi wetu monghedi ikumwifi molwaashi ohau dulu okuhapwilikina komawi amwe nokupwilikina ashike kulimwe. Oto dulu okumwena po oule wokafimbo, ndele to pupu kutya ou udite omawi angapi. Otashi dulika kwa li u udite omawi mahapu ngaashi oo u udite paife. Omolwashike mbela? Nonande ouluvi woye ohau dulu oku ku kwafela u pwilikine komawi a yoolokafana, ohau ku kwafele yo u yandje elitulemo koshinima shimwe ashike. Ndele ohashi kala shidjuu kouluvi  okuyandja elitulemo ngeenge ovanhu vavali tava popi. Ovakonakoni ova mona kutya ohatu dulu ashike okupwilikina komunhu umwe poshikando. Eshi osha hala okutya, ngeenge ovanhu vavali tava popi poshikando, ou na okuhoolola kutya oto ka pwilikana po elipi. Ehoololo loye ole likolelela kwaao wa hala okupwilikina kuye. Ovajuda vopefimbo laJesus ova li va hala okuwanifa ouhalu waxe, Ondiaboli, nomolwasho kava li va hoolola okupwilikina kuJesus.

14 Ombibeli oya ti kutya “ounongo” nosho yo “oulai” ohau tu ningifa tu pwilikine kuo. (Omayel. 9:1-5, 13-17) Ndele nande ongaho, otu na ehoololo. Okulyelye mbela hatu ka pwilikina? Osho oshe likolelela kwaao twa hala okuhafifa. Ngeenge fye eedi daJesus, ohatu ka pwilikina kuye nohatu ke mu shikula. (Joh. 10:16, 27) Jesus okwa popya kutya ovashikuli vaye ove li ‘moshili.’ (Joh. 18:37) ‘Kave shii ondaka yavamwe ve lili.’ (Joh. 10:5) Ovo hava shikula Jesus nelininipiko otava ka pewa efimano kuKalunga. — Omayel. 3:13, 16; 8:1, 18.

“OO EFIMANO LENI”

15. Omolwashike Paulus a ti kutya omauyahame aye oku li efimano lOvaefeso?

15 Ongahelipi hatu dulu okukwafela vamwe va pewe efimano kuKalunga? Onghedi imwe omokutula po oshihopaenenwa shokukala ovadiinini. Paulus okwa li a shangela eongalo lokuEfeso a ti: “Onghee hano handi ilikana, mu ha lololwe komauyahame aa ange ndi a kwete molweni, osheshi oo efimano leni.” (Ef. 3:13) Omolwashike Paulus a ti kutya omauyahame aye oku li efimano lOvaefeso? Mokuyakula ovamwaxe nonande opa li omaupyakadi, Paulus okwe va ulikila kutya, okulongela Kalunga oko ku na okukala oshinima sha fimanenena kOmukriste. Ngeno Paulus okwa li a sholola omolwomashongo, ngeno ovamwaxe ova ka kala tave lipula kutya ekwatafano lavo naJehova, oukalele wavo nosho yo eteelelo lavo itali ti sha. Paulus okwa ulikila ovamwaxe okupitila moshihopaenenwa shaye sheitavelo kutya okukala omuhongwa waKristus itaku dulu okuyelekanifwa nande neliyambo keshe olo twa ninga.

16. Oudjuu ulipi Paulus a li a shakeneka muListra?

16 Diladila ashike kunghee ouladi nokulididimika kwaPaulus kwa li kwa kwafela ovamwatate. Oilonga 14:19, 20, otai tu lombwele shi na sha naasho sha li sha ningilwa Paulus moshilandopangelo shaListra, eshi ya ti: “Omwe uya Ovajuda, va dja kuAntiokia nokuIkonia, vo ove lishilila ongudu yovanhu, ndele va kupula Paulus nomamanya ndele ove mu kokolola mo moshilando, nova li ve shii okwa fya. Ndelenee ovalongwa eshi ve mu ongalela, ye okwa penduka po, ndele okwa ya moshilando. Nefiku lomongula okwa ya kuDerbe pamwe naBarnabas.” Kasha li tuu shidjuu kuPaulus okweenda kolupadi oshinano sheekilometa 100, konima ashike eshi hanga a fya a dengwa nomamanya!

17, 18. (a) Ongahelipi Timoteus a li a shiiva okumona oixuna kwaPaulus muListra? (b) Oshihopaenenwa shaPaulus shoudiinini osha kwafela Timoteus ngahelipi?

 17 Mbela Timoteus opo a li eshi Paulus a dengwa nomamanya? Otashi dulika opo a li, ndele embo lOilonga inali shi popya. Ashike Timoteus okwa li e shii osho sha ningwa po. Paulus okwa popya monhumwafo onhivali oyo a shangela Timoteus a ti: “Ove wa ninga omushikuli wange momalongo nomeenghedi.” Timoteus ka li ashike e shii kutya Paulus okwa dengwa nomamanya muListra ndele okwa li yo e shii kutya Ovajuda ova kokololela Paulus kondje yaAntiokia nonokutya vamwe ova li va hala oku mu denga nomamanya muIkonia. — 2 Tim. 3:10, 11; Oil. 13:50; 14:5, 19.

18 Timoteus okwa li e shii kutya Paulus okwe lididimikila eenghalo dihapu didjuu. Oku na yo okukala a li e lihonga shihapu koshihopaenenwa shaPaulus. Eshi Paulus a li a ka talela po kuListra, okwa li a didilika kutya Timoteus oku li oshihopaenenwa shiwa meongalo, nokwa li “a popiwa nawa kovamwatate ovo va kala muListra nomuIkonio.” (Oil. 16:1, 2) Lwanima, Timoteus okwa ka kala a wana okupewa oinakuwanifwa ya kwata moiti. — Fil. 2:19, 20; 1 Tim. 1:3.

19. Ongahelipi elididimiko letu tali dulu okukwafela vamwe?

19 Ngeenge otwa twikile okulonga ehalo laKalunga, oihopaenenwa yetu otai ka kwafela ovanyasha va kale ovapiya vaKalunga hava pondola lela. Ovanyasha ohave tu konenene nohave lihongo konghedi oyo hatu popi novanhu moukalele, naunene tuu konghedi oyo hatu ungaunga nomaupyakadi monghalamwenyo. Paulus okwa popya kutya okwa li e lididimikila oinima ihapu opo a kwafele vamwe va ka mone omwenyo waalushe. — 2 Tim. 2:10.

Ovanyasha ohava pamekwa kelididimiko lovanamido Ovakriste

20. Omolwashike tu na okutwikila okukonga efimano olo hali di kuKalunga?

20 Otu na omatomheno mawa okutwikila okukonga “efimaneko olo hali di kuKalunga aeke.” (Joh. 5:44; 7:18) Jehova ota yandje ‘omwenyo waalushe kwaava tava kongo efimano.’ (Lesha Ovaroma 2:6, 7.) Elididimiko letu otali dulu yo okukwafela vamwe va kale ovadiinini nova ka mone omwenyo waalushe. Onghee hano, ino efa nande osha shi ku imbe u mone efimano olo hali di kuKalunga.