Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ino ‘kanifa diva eendunge’!

Ino ‘kanifa diva eendunge’!

“Ohatu mu indile, ovamwatate, mu ha kanife diva eendunge.”—2 TES. 2:1, 2.

1, 2. Omolwashike omapukifo a hapupala kunena, nohaa holoka meenghedi dilipi? (Tala efano olo li li pehovelo loshitukulwa.)

OMAPUKIFO noipupulu oi li apeshe mounyuni omu. Ndele osho kashi na oku tu kumwifa. Ombibeli oya yelifa nawa kutya Satana Ondiaboli okwa pyokoka mokupukifa ovanhu, nonokutya oye omupangeli wounyuni ou. (1 Tim. 2:14; 1 Joh. 5:19) Eshi exulilo longhalelo yoinima youkolokoshi tali ehene elela popepi, ehandu laSatana nalo otali xwama molwaashi oku na ko ashike ‘okafimbo kaxupi kongaho.’ (Eh. 12:12) Onghee hano, ovo va nwefwa mo kOndiaboli otava ka hapupala nokupukifa unene tuu ovo tava xumifa komesho elongelokalunga lashili.

2 Omapopyo taa pukifa noipupulu yo venevene kombinga yovapiya vaJehova neitavelo lavo omafimbo amwe ohaa holoka moikundaneki. Ovanhu ohava longifa oifokundaneki, eeprograma doko-TV nosho yo eenhele dimwe dokointaneta opo va tandaveleke omahokololo oipupulu. Osho osha etifa ovanhu vamwe va kale va nyemata ile va handuka nokuli molwaashi ohava itavele oipupulu oyo nopehe na okukonakona oushili waasho va uda.

3. Oshike tashi dulu oku tu kwafela tuha pukifwe?

3 Ohatu pandula eshi hatu dulu okulipopila koipupulu yaSatana. Otu na Ombibeli oyo tai dulu oku tu kwafela tuha pukifwe molwaashi ‘oi shii okupukulula.’ (2 Tim. 3:16) Osho omuyapostoli Paulus a shanga otashi ulike kutya Ovakriste vamwe vomuTessalonika ova li va pukifwa koipupulu. Okwa li e va kumaida vaha “kanife diva eendunge.” (2 Tes. 2:1, 2) Oilihongomwa ilipi hatu lihongo mekumaido laPaulus lopahole, nongahelipi hatu dulu oku li tula moilonga mokukalamwenyo kwetu?

OMALONDWELO E LI PEFIMBO

4. Ongahelipi Ovakriste vokuTessalonika va li va londwelwa shi na sha nokuuya ‘kwefiku lOmwene,’ nongahelipi nafye twa londwelwa?

4 Monhumwafo yaye yotete keongalo lokuTessalonika, Paulus okwa li a londwela shi na sha nokuuya ‘kwefiku lOmwene.’  Ka li a hala ovamwaxe va kale momulaulu noinave lilongekida. Ndele ponhele yaasho, okwe va ladipika ngaashi “ovana vouyelele” va ‘pashuke nova kale ovalidiliki.’ (Lesha 1 Ovatessaloniki 5:1-6.) Kunena, otwa teelela okuhanaunwa po kwaBabilon Shinene, ouhamba womounyuni womalongelokalunga oipupulu. Osho osho tashi ka kala ehovelo lefiku linene laJehova. Ndele osho shiwa unene oshosho kutya otu na eudeko lihapu li na sha nanghee Jehova ta ka wanifa po elalakano laye. Ohatu pewa yo omadimbulukifo e li pefimbo pokwoongala kweongalo oo tae tu kwafele tu kale tu li oupafi filufilu. Ngeenge otwa kala hatu pwilikine nelitulemo komalondwelo oo haa endululwa lwoikando, otashi ka pameka etokolotoko letu lokulongela Jehova “oilonga iyapuki neenghono [detu] dokudiladila.”—Rom. 12:1NW.

Paulus okwa shanga eenhumwafo odo tadi yandje omalondwelo e li pefimbo kOvakriste (Tala okatendo 4, 5)

5, 6. (a) Oshike osho Paulus a li a dimbulukifa Ovatessaloniki monhumwafo yaye onhivali? (b) Kalunga ota ka ninga shike okupitila muJesus, noshike tu na okulipula?

5 Diva ashike konima eshi Paulus a li a tumina Ovatessalonika onhumwafo yotete, okwe ke va tumina vali onhumwafo onhivali. Monhumwafo onhivali okwa li e va dimbulukifa shi na sha noudjuu oo tau ke uya eshi Omwene Jesus ta ka tokola “ava inava shiiva Kalunga noitava dulika kevangeli.” (2 Tes. 1:6-8) Etukulwa etivali lonhumwafo oyo otali ulike kutya vamwe meongalo olo ova li va ‘halukifwa’ kokuuya kwefiku laJehova nokwiitavela kutya otali uya ashike pefimbo opo. (Lesha 2 Ovatessaloniki 2:1, 2.) Ovakriste vopefimbo lonale kava li ve udite ko filufilu shi na sha nanghee elalakano laJehova tali ka wanifwa, na Paulus okwa li e shi dimina eshi lwanima a ka shanga shi na sha nomaxunganeko a ti: “Okushiiva kwetu okombinga, nokuprofeta kwetu okombinga; ndele osho sha wana sha pwa, ngenge tashi uya, opo nee eshi shokombinga otashi xulu po.” (1 Kor. 13:9, 10) Ndele omalondwelo a nwefwa mo oo a shangwa kuPaulus, komuyapostoli Petrus nosho yo kovamwaxe vakwao ovavaekwa ovadiinini vopefimbo opo okwa li e va nyatipaleka vaha kanife eitavelo lavo.

6 Opo a yukife oinima, Paulus okwa li a nwefwa mo a yelife kutya ovashunimonima vahapu nosho yo ‘omunhu woulunde’ otava ka holoka fimbo efiku laJehova inali fika. * Opo nee,  Omwene Jesus ota ka “hanauna po” peufwafimbo laye aveshe ovo va pukifwa. Omuyapostoli oo okwa li a yelifa kutya otava ka tokolwa molwaashi “inava tambula ohole yoshili yoku va xupifa.” (2 Tes. 2:3, 8-10) Otwa pumbwa okulipula kutya: ‘Oshili ondi i hole shi fike peni? Mbela ohandi endele ngoo pamwe nouyelele u li pefimbo, ngaashi ou u li moshifo eshi nosho yo moishangomwa ikwao ya kanghamena kOmbibeli oyo ya nuninwa eongalo loshiwana shaKalunga shomounyuni aushe?’

LUNGAMENA EENDAFANO LOYE

7, 8. (a) Oupyakadi ulipi Ovakriste vopefimbo lonale va li va taalela? (b) Oshike tashi dulu okukala sha nyika oshiponga kOvakriste vokunena?

7 Ovakriste kava li ashike tava ka shakeneka oupyakadi wovashunimonima nomahongo avo. Paulus okwa li a shangela Timoteus a ti kutya “olwisho loimaliwa olo efina lowii aushe.” Okwa ti yo vali, ‘moku li haluka vamwe va puka mo meitavelo, ve lityuulifa nomaudjuu mahapu.’ (1 Tim. 6:10) “Oilonga yombelela” nayo oi li yo oupyakadi oo hatu kondjifa alushe.—Gal. 5:19-21.

8 Paulus okwa li a londwela sha kwata moiti Ovatessalonika shi na sha naavo a popya kutya “ovayapostoli ovanaipupulu.” Mokati kavo omwa li ovo tava popi “oinima inai yuka ve lishilile ovalongwa.” (2 Kor. 11:4, 13; Oil. 20:30) Lwanima Jesus okwa ka pandula eongalo lokuEfeso molwaashi lihe “nombili novanawii.” Ova li va ulika kutya ovalumenhu ovo ovayapostoli ovanaipupulu. (Eh. 2:2) Monhumwafo yaye onhivali kOvatessalonika, Paulus okwa li e va pa omayele oo kutya: “Medina lOmwene wetu Jesus Kristus ohatu mu lombwele, Ovamwatate nye, mu amuke kukeshe tuu [omumwatate] ta ende moupote.” Opo nee, okwa popya kondadalunde shi na sha nOvakriste ovo inava “hala okulonga.” (2 Tes. 3:6, 10) Onghee hano, ngeenge ova li ve na okuhenuka umwe oo mundede, kasha li tuu sha fimanenena okuhenuka oo e na oikala youshunimonima! Nopehe na omalimbililo, okupanga oukaume novanhu va tya ngaho osha li sha nyika oshiponga nosha li shi na okuhenukwa. Osho osha faafana nokunena.—Omayel. 13:20.

9. Omolwashike tu na okukala twa lungama ngeenge umwe ta hovele okupopya oinima tai limbililike ile ta kembaula?

9 Oudjuu munene nosho yo exulilo longhalelo ei youkolokoshi oi li poduka. Onghee hano, omayele a nwefwa mo oo a li a yandjwa mefelemudo lotete okwa fimanenena unene tuu pefimbo letu. Inatu hala nande tu “tambule oshimha” efilonghenda laJehova ndele hatu xutwifa omwenyo waalushe oo wa udanekwa, kutya nee omeulu ile okombada yedu. (2 Kor. 6:1) Ngeenge ope na umwe oo ha kala pokwoongala kwetu noha kendabala okweeta po eenghundafana doinima tai limbilike oyo inai kundafanwa mOmbibeli ile ta kembaula ovamwatate, otu na okukala twe mu lungamena filufilu.—2 Tes. 3:13-15.

‘DIININENI OMAPUKULULO’

10. Ovakriste vokuTessalonika ova li va ladipikwa va diinine omapukululo elipi?

10 Paulus okwa li a ladipika ovamwaxe vokuTessalonika va ‘kale ofika va pama’ nova diinine osho ve lihonga. (Lesha 2 Ovatessaloniki 2:15.) Ndele mbela “omapukululo” oo va li va hongwa oelipi? Osha yela kutya hayoo a li haa hongwa komalongelokalunga oipupulu, ndele ponhele yaasho, otaa ulike komahongo oo va hongwa kuJesus nosho yo oo ye novayapostoli vakwao va nwefwa mo va shange. Paulus okwa li a pandula ovamwaxe vomeongalo laKorinto molwaashi ova li have mu ‘dimbulukwa moinima aishe nohava diinine omalongo ngaashi ee va pa.’ (1 Kor.  11:2) Omahongo a tya ngaho okwa dja kodjo yashili notaa dulu okulineekelwa filufilu.

11. Oshike tashi dulu okuningilwa umwe oo a ninga oshihakanwa shomapukifo?

11 Eshi Paulus a li a shangela Ovaheberi, okwa popya oinima ivali oyo tai dulu okuningifa Omukriste a kanife eitavelo nokukala ina pamenena vali moshili. (Lesha Ovaheberi 2:1; 3:12.) Okwa li a popya shi na sha ‘nokupitilila,’ ile tu tye [okutwalwaatwalwa, NW] nosho yo ‘okweefa’ Kalunga. Ngeenge ombautu yonhumba tai twalwaatwalwa, pehovelo otashi dulika uhe shi didilike mo noupu. Ndele mokweendela ko kwefimbo oto ka mona kutya oya ehena kokule okuyelekanifa naapo ya li tete. Shikwao vali, omunhu ota dulu okuhoolola a undule ombautu yaye i dje komutunda. Oihopaenenwa oyo yopavali otai faneke onghalo yaumwe oo tashi dulika a ninge oshihakanwa shomapukifo ndele eitavelo laye tali nghundipala.

12. Oinima yokunena ilipi tai dulu okunyona po oupamhepo wetu?

12 Ovakriste vamwe vomuTessalonika otashi dulika va li va efa va pukifwe. Mbela osho otashi dulu okuningwa kunena? Ope na oinima ihapu oyo tai dulu okumana po efimbo letu. Diladila kutya efimbo li fike peni hali hepele mokulongifa omakwatafano opaintaneta, okulesha nokunyamukula omatumwalaka opaintaneta ile okutala alushe eenghundana di na sha nomaudano. Oinima ya tya ngaho otai dulu okupiyaaneka Omukriste noku mu ningifa a kanife ouladi wokulongela Jehova. Oshidjemo? Omunhu a tya ngaho otashi dulika aha kale vali ha ilikana tashi di komutima, ha konakona Eendjovo daKalunga, ha kala pokwoongala nokukufa ombinga moilonga yokuudifa onghundana iwa pandjikilile. Oshike tu na okuninga opo tuha kanife eendunge diva?

NGHEE TO DULU OKULIAMENA UHA KANIFE DIVA EENDUNGE

13. Ngaashi sha xunganekwa, ovanhu vahapu ove na oikala ya tya ngahelipi, noshike tashi ka amena eitavelo letu liha nghundipale?

13 Otu na okukaleka momadiladilo oushili oo kutya exulilo longhalelo younyuni waSatana oli li poduka nonokutya osha nyika oshiponga okweendafana novanhu ovo inava itavela kutya otu li “momafiku axuuninwa.” Omuyapostoli Petrus okwa shanga shi na sha nefimbo lexulilo a ti: “Otamu ka holoka ovasheki tava shekaula, ovo otava endifwa kouhalu wavo vene, ndee tava ti: Eudaneko lealuko laye oli li peni? Osheshi nghee tuu ootatekulu va fya, oinima aishe oi li ngaashi ya kala pehovelo leshito.” (2 Pet. 3:3, 4) Okukala hatu lesha nokukonakona Eendjovo daKalunga efiku keshe otaku ke tu kwafela tuha dimbwe kutya otu li “momafiku axuuninwa.” Ovashunimonima ovo va li va xunganekwa ova li va holoka okudja pefimbo lonale nove li ko fiyo okunena. ‘Omunhu woulunde’ natango oko e li nota twikile okupataneka ovapiya vaKalunga. Molwaashi onghalo osho i li ngaho, inatu dimbwa nandenande kutya efiku laJehova oli li poduka.—Sef. 1:7.

Okukufa ombinga moukalele noku u lilongekidila nawa otaku tu kwafele tuha kanife diva eendunge (Tala okatendo 14, 15)

14. Ongahelipi okukala twe lipyakidila noilonga yaKalunga shi li eameno?

14 Onghedi imwe omo to dulu okuliamena uha kanife eendunge diva oyo okuudifa onghundana iwa pandjikilile. Onghee hano, eshi Kristus Jesus oo e li Omutwe weongalo a li a lombwela ovahongwa vaye va ka ninge ovanhu vomoiwana aishe ovahongwa noku va honga okudiinina aishe oyo e va lombwela, kungaho okwa li e va pa omayele oo tae ke va amena. (Mat. 28:19, 20) Ndele opo tu dulike komayele aye, otu na okukala hatu longo nouladi moilonga yokuudifa. Ashike diladila kovamwaxo vomuTessalonika ovo va li hava udifa nokuhonga molwaashi ashike osho ve  na okuninga. Diladila kwaasho Paulus a li e va lombwela, eshi a ti: “Omhepo inamu i dima po, okuprofeta inamu ku dina.” (1 Tes. 5:19, 20) Kae fi tuu omaxunganeko a hokwifa oo hatu lihongo nohatu a hongo yo vamwe!

15. Oinima tai tu kwafele ilipi oyo hatu dulu okukundafana pelongelokalunga loukwaneumbo?

15 Otwa hala okukwafela omaukwaneumbo etu a xwepopale mokulonga moukalele. Ovamwatate novamwameme vahapu ova mona kutya onghedi imwe omo tava dulu okupondola mwaasho omokuyandja elitulemo koukalele eshi tava ningi elongelokalunga loukwaneumbo. Otamu dulu okukundafana shi na sha nanghee tamu ka ninga omalishuneko. Osho mwa diladila oku ka popya eshi tamu ka ninga omalishuneko. Oikundafanwa oyo mu wete kutya otai ka pendula ohokwe mwaavo mwa li mwa talela po nosho yo efimbo olo tali wapalele okuya komalishuneko. Vahapu ohava longifa po efimbo lonhumba lelongelokalunga loukwaneumbo opo ve lilongekidile okwoongala. Mbela oukwaneumbo weni itau dulu okuninga ngaho? Okukufa ombinga kwoye mokwoongala otaku ka pameka eitavelo loye, naasho otashi ku kwafele uha kanife diva eendunge. (Eps. 35:18) Elongelokalunga loukwaneumbo otali ke tu amena komalimbililo nokokutengeneka oinima oyo inai kundafanwa mOmbibeli.

16. Oshike hashi ladipike Ovakriste ovavaekwa vaha kanife eendunge diva?

16 Ngeenge otwa diladila kunghee Jehova a kala ta nangeke noupuna oshiwana shaye oule womido neudeko lomaxunganeko Ombibeli, otashi tu tu omukumo tu kale nelineekelo kutya ohatu ka mona ondjabi ikumwifi monakwiiwa. Ovavaekwa ove na eteelelo loku ka waimina Kristus meulu. Osho itashi va tu tuu omukumo vaha kanife eendunge diva! Osho Paulus a li a lombwela Ovatessalonika otashi longo yo kovavaekwa kunena. Okwa ti: ‘Otu nokupandula alushe Kalunga molweni, ovamwatate ovaholike vOmwene, ava Kalunga e mu hoololela meyapulo lomhepo nomeitavelo loshili.’—2 Tes. 2:13.

17. Etwomukumo lilipi li li mo 2 Ovatessaloniki 3:1-5?

17 Ovo ve na eteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu navo ove na yo okukendabala vaha kanife diva eendunge. Ngeenge ou na eteelelo noku ka kala kombada yedu, oshiwa okukaleka momadiladilo etwomukumo lopahole olo Paulus a li a pa ovavaekwa vakwao vomuTessalonika. (Lesha 2 Ovatessaloniki 3:1-5.) Keshe umwe womufye oku na okukala e na olupandu li na sha nomayele oo opahole. Eenhumwafo odo da li da shangelwa Ovatessalonika otadi yandje omalondwelo a kwata moiti e na sha nokutengeneka oinima oyo inai kundafanwa mOmbibeli ile omadiladilo taa limbililike. Molwaashi exulilo oli li poduka neenghono shi dulife nale, otu na okukala tu na olupandu li na sha nomalondwelo oo.

^ okat. 6 MOilonga 20:29, 30, Paulus okwa ulika kutya meongalo lopaKriste omwa li tamu ka dja “ovalumenhu tava popi oinima inai yuka, ve lishilile ovalongwa.” Ondjokonona oya ulika kutya opa li eyooloko li liwetikile pokati kovawiliki vomalongelokalunga noilyo yomaongalo avo. Konima yomudo 200, osha li sha yela mo nawa kutya ovawiliki veengeleka dOukwakriste ovo ve li ‘omunhu woulunde.’—Tala Oshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Februali 1990, epandja 10-14.