Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

“Shi ningeni okudimbulukwa nge”

“Shi ningeni okudimbulukwa nge”

‘Okwa pandula, ndee ta pambula omungome ta ti: Tambuleni, lyeni, eshi osho olutu lange tali mu yandjelwa; shi ningeni okudimbulukwa nge.’—1 KOR. 11:24.

1, 2. Oshike tashi dulika sha li tashi ingana momadiladilo ovayapostoli eshi va li tava i kuJerusalem?

‘ESHI kuhe na oilemo, otu wete kutya omwedi owe ya ko. Onguloshi ya tetekela, ovanangeli vomuJerusalem ove na okukala va mona eshi omwedi we ya ko. Eshi ovatokoli vomomhangu yopombada yOshijuda ve shi shiivifilwa, ova ufa kutya osho oshi li ehovelo lomwedi mupe, Nisan. Onghundana oyo oya tandavela fiyo okoku okupitila momindilo odo da li hadi temwa di li edidiliko lehovelo lomwedi oo ile okupitila meenhumwa. Osha yela kutya Jesus okwa hala okuya kuJerusalem kuyele fimbo Opaasa inai fika.’

2 Oinima oyo otashi dulika ya li tai ingana momadiladilo aavo va li pamwe naJesus muPerea koushilo womulonga waJordan eshi Jesus a li ta i oshikando shaye shaxuuninwa kuJerusalem. (Mat. 19:1; 20:17, 29; Mark. 10:1, 32, 46) Ngeenge kwa monika kutya omwedi waNisan owa hovela, opa li hapa piti omafiku 13 opo Opaasa i fike mo 14 Nisan eshi etango la ningina.

3. Omolwashike Ovakriste ve na ohokwe mefiku omo Opaasa ya li hai danwa?

3 Ouvalelo wOmwene otau ka kala ko konguloshi mo 14 Aprili 2014, molwaashi omafiku oo otaa tu kumwe nefiku omo Opaasa ya li hai danwa. Osho otashi ka kala efiku le likalekelwa kOvakriste vashili nosho yo kwaavo hava pwilikine ketumwalaka lOmbibeli. Omolwashike mbela? Omolweendjovo odo hatu lesha mo 1 Ovakorinto 11:23-25 tadi ti: “Jesus oufiku winya a kengelelwa okwa kufa omungome, ndee ta pandula, ndee te u pambula ta ti: Tambuleni, lyeni, eshi osho olutu lange tali mu yandjelwa; shi ningeni okudimbulukwa nge. Osho ngaha okwa kufa yo eholo.”

4. (a) Omapulo elipi taa dulu okuholoka po shi na sha nEdimbuluko? (b) Efiku lEdimbuluko ohali monika mo ngahelipi omudo keshe? (Tala oshimhungu  “Edimbuluko lomo 2014.”)

4 Nopehe nomalimbililo, owa hala oku ka kala poshiningwanima osho Jesus a lombwela ovashikuli vaye va kale have shi dimbuluka omudo keshe. Nomolwaasho, oshiwa okulipula komesho yefimbo kutya: ‘Ongahelipi ndi na okulilongekidila  onguloshi oyo? Oshike shi na okulongifwa pEdimbuluko olo? Edimbuluko oli na okuningwa monghedi ya tya ngahelipi? Omhito oyo nosho yo oinima oyo hai longifwa po otai ti lela shike kwaame?’

OMADIDILIKO OO HAA LONGIFWA

5. Jesus okwa li a pula ovayapostoli vaye va ninge omalongekido a tya ngahelipi e na sha nOpaasa yaxuuninwa?

5 Eshi Jesus a li a lombwela ovayapostoli vaye va ka longekide onhele opo tava ka lila Opaasa, ka li a tumbula oinima ya kitakana i na sha nokufeweka onhele oyo. Osha yela kutya okwa li ashike a hala onhele oyo i kale ya yela nawa noya andjuka opo ye novahongwa vaye va dule okuwana mo. (Lesha Markus 14:12-16.) Ovahongwa ova li ve na okulongekida oinima oyo va pumbwa opo va lye Opaasa, naasho osha li sha kwatela mo omingome inadi ya onhafi nosho yo omaviinyu matilyana. Konima eshi va lya Opaasa, Jesus okwa li a yukifa elitulemo komungome nosho yo komaviinyu.

6. (a) Konima eshi Jesus va dana Opaasa, okwa ti shike shi na sha nomungome? (b) Omungome wEdimbuluko ohau longekidwa ngahelipi?

6 Omuyapostoli Mateus, oo a li po pOpaasa oyo, okwa shanga a ti: “Jesus okwa kufa omungome, ndee ta hambelele, ndee te u pambula, ndele te u pe ovahongwa vaye, ndee ta ti: Tambuleni, lyeni.” (Mat. 26:26) “Omungome” oo inau ya onhafi oo ngoo va li va longifa pOpaasa. (Ex. 12:8; Deut. 16:3) Owa telekwa noufila woilya wokuninga eemboloto nomeva; inamu ya onhafi ile efulika, ile oinyenyepeki ngaashi omongwa ile keshe tuu. Omungome oo kawa li wa fula molwaashi kawa li wa tulwa sha shokufulika. Kamwa li mwa ya sha, wa li wa kukuta notau dulu okupambulwa noupu. Kunena, ovakulunhuongalo otava dulu okupula omukwaneongalo umwe komesho yefimbo opo a longekide omungome wa tya ngaho ta longifa ashike oufila woilya nomeva, noku u teleka moshipana mwa xuwa ouvaadi vaningholi. (Ngeenge oufila woilya kau po, otaku dulu okulongifwa oufila wolwishi, woilya yo-barley, wepungu ile woilya imwe i  lili.) Otaku dulu yo okulongifwa oumboloto ovo haku tiwa o-matzoth, ovo inava ya oinima ngaashi malt, omai ile eenyanga.

7. Jesus okwa li ta popi kombinga yomaviinyu a tya ngahelipi, na omaviinyu oludi lilipi taa dulu okulongifwa kunena pEdimbuluko?

7 Mateus okwa twikila ko ta ti: “[Jesus] okwa kufa eholo, ndee ta pandula, ndee te li va [pe], ndee ta ti: Nweni mo amushe.” (Mat. 26:27, 28) Eholo olo ola li li na omaviinyu matilyana. (Kasha li ojuusa yomandjebele, molwaashi efimbo lomandjebele ola hangwa nale la pita.) Eshi Ovaisrael va dana Opaasa yotete, kapa li pa longifwa omaviinyu, ashike Jesus ka li e li omhinge nokulongifwa kwomaviinyu pOpaasa. Okwa longifa nokuli omaviinyu oo a li a xupa po eshi a li ta diki po Ouvalelo wOmwene. Nomolwaasho, Ovakriste hava longifa omaviinyu pEdimbuluko. Omaviinyu oo ihaa kala a lumbakanifwa noinima imwe i lili opo a kale ngeno e na eenghono, naasho osha yeleka molwaashi ohonde yaJesus muyo vene oi na nale ongushu yokukulila. Onghee hano, otaku dulu okulongifa omaviinyu keshe matilyana inamu ya sha, kutya nee okwa kolelwa meumbo ile okwa landwa kofitola. Omaviinyu amwe oo taa dulu okulongifwa ongaashi o-Beaujolais, o-Burgundy, ile o-Chianti.

EITYO LOMADIDILIKO

8. Omolwashike sha fimana kOvakriste okukala ve shii eityo lomungome nomaviinyu?

8 Omuyapostoli Paulus okwe shi ulika kutya Ovakriste aveshe ove na okukala hava dimbuluka Ouvalelo wOmwene, ndele havayapostoli aveke. Okwa li a shangela ovaitaveli vakwao vokuKorinto a ti: “Onda pewa kOmwene eshi nde shi mu shiivifila yo nokutya, Omwene Jesus . . . okwa kufa omungome, ndee ta pandula, ndee te u pambula ta ti: Tambuleni, lyeni, eshi [otashi faneke, NW] olutu lange tali mu yandjelwa; shi ningeni okudimbulukwa nge.” (1 Kor. 11:23, 24) Nomolwaasho, fiyo okunena Ovakriste ohava dimbuluka oshiningwanima osho she likalekelwa nosha fimana kuvo okukala ve shii eityo lomungome nomaviinyu.

9. Vamwe ove na etaleko la puka lilipi li na sha nomungome oo Jesus a li a longifa?

9 Ovakwangeleka vamwe ohava tomhafana kutya Jesus okwa li ta ti lelalela: ‘Eshi osho olutu lange.’ Ova itavela kutya ombelela yaJesus yo venevene  oyo ya li ya shituka pashikumwifilonga ndele tai ningi omungome oo. Ashike osho kashi fi shoshili, molwaashi Jesus okwa li e li palutu, e li pamwe novahongwa vaye ovadiinini nomungome owa li poshitaafula. * Onghee hano, osha yela kutya Jesus okwa li ta popi meityo lopafaneko ngaashi ashike a li a ninga peemhito dimwe di lili.—Joh. 2:19-21; 4:13, 14; 10:7; 15:1.

10. Omungome oo wa li wa longifwa pOuvalelo wOmwene owa li tau faneke shike?

10 Omungome oo ovayapostoli va li ve wete nova li tava ka lya owa li ashike tau faneke olutu laJesus. Olutu lilipi? Nale, ovapiya vaKalunga ova li ve na etaleko olo kutya molwaashi Jesus okwa li a pambula omungome oo, ashike omakipa aye kaa li a teyaulwa, omungome otau faneke eongalo lovavaekwa, olo la popiwa li li “olutu laKristus.” (Ef. 4:12; Rom. 12:4, 5; 1 Kor. 10:16, 17; 12:27) Ndele mokweendela ko kwefimbo, ove ke shi mona mo kutya oshi li pamishangwa nosho yo pandunge okwiitavela kutya omungome otau faneke olutu laJesus lopanhu, olo a li e lilongekida oku ka yamba po. Jesus okwa li a ‘yahamekwa pambelela,’ a li a valelwa nokuli komuti womahepeko. Onghee hano, eshi a dika po Ouvalelo wOmwene, omungome owa li tau faneke olutu laye lopanhu, omo a ‘humbata omatimba etu.’—1 Pet. 2:21-24; 4:1; Joh. 19:33-36; Heb. 10:5-7.

11, 12. (a) Jesus okwa li a popya shike shi na sha nomaviinyu? (b) Omaviinyu oo a li a longifwa pOuvalelo wOmwene otaa faneke shike?

11 Okushiiva kutya omungome otau faneke shike otaku tu kwafele tu ude ko osho Jesus a li a popya shi na sha nomaviinyu. Ombibeli oya ti: “Osho ngaha okwa kufa yo eholo, eshi va lya, ndee ta ti: Eholo eli [otali faneke, NW] ehangano lipe omohonde yange.” (1 Kor. 11:25) Eembibeli dihapu oda longifa outumbulilo wa yukilila, oo tau ti: ‘Eholo eli olo ehangano lipe omohonde yange.’ Mbela eholo lo vene olo Jesus a li e kwete olo la li lela ehangano lipe? Hasho. Eshi Jesus a tumbula “eholo” okwa li ta ulike komaviinyu oo a li mo. Ndele okwa ti omaviinyu okwa li taa faneke shike? Ohonde yaye ya tika.

12 PaVangeli laMarkus, Jesus okwa ti: “Ei ohonde yange, ohonde yehangano tai tilwashi omolwavahapu.” (Mark. 14:24) Ohonde yaJesus oya li tai ka ‘tilwashi omolwavahapu okudima po omatimba avo.’ (Mat. 26:28) Onghee hano, omaviinyu matilyana okwa yeleka filufilu okufaneka ohonde yaJesus yo venevene. Pakanghameno lohonde oyo, otu nekulilo, ile tu tye, ‘ediminepo lomanyonauno.’—Lesha Ovaefeso 1:7.

Ovayapostoli ova li va nwa omaviinyu oo taa faneke ohonde yaJesus yehangano (Tala okatendo 11, 12)

NGHEE EDIMBULUKO LEFYO LAKRISTUS HALI NINGWA

13. Edimbuluko lokomudo lefyo laKristus ohali ningwa ngahelipi?

13 Ngeenge otashi ka kala oshikando shoye shotete okwoongala pEdimbuluko nEendombwedi daJehova, owa teelela oku ka mona shike? Ohatu ningile Edimbuluko monhele ya koshoka noya andjuka nawa. Otashi dulika mu kale eengala dokufeweka, ndele hangaashi hashi kala peenhele dokuningila oivilo. Ohaku yandjwa oshipopiwa shopaMbibeli komukulunhuongalo a pyokoka, osho tashi yelifa nawa nomonghedi yefimaneko eityo lEdimbuluko. Ohashi tu kwafele tu ude ko omaliyambo oo Kristus a ninga omolwouwa wetu. Kristus okwa fya opo e tu kulile tu ka mone omwenyo waalushe. (Lesha Ovaroma 5:8-10.) Omupopi ota ka yelifa omateelelo opavali a yoolokofana oo a popiwa mOmbibeli, oo Ovakriste tava dulu okukala ve na.

14. Omateelelo opavali elipi taa ka kundafanwa moshipopiwa shEdimbuluko?

14 Omuvalu munini wOvakriste, mwa kwatelwa ovayapostoli vaKristus ovadiinini, ou na eteelelo loku ka pangela pamwe naye meulu. (Luk. 12:32; 22:19, 20; Eh. 14:1) Ovakriste vakwao vahapu ovo tava longele Kalunga noudiinini pefimbo letu ove na eteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe moparadisa kombada yedu. Pefimbo olo, ehalo laKalunga  otali ka wanifwa kombada yedu ngaashi meulu, osho twa kala hatu ilikana efimbo noule. (Mat. 6:10) Ombibeli oya popya oinima ihafifa noitunhula oyo tai ka hafelwa kwaavo tava ka kala meduparadisa.—Jes. 11:6-9; 35:5, 6; 65:21-23.

15, 16. Oshike hashi ningwa po shi na sha nomungome pOuvalelo wOmwene?

15 Lwopexulilo loshipopiwa, omupopi ota ka lombwela ovapwilikini kutya efimbo ola fika opo tu dane Edimbuluko momukalo omo Jesus a lombwelele ovayapostoli ve shi ninge. Ngaashi sha popiwa metetekelo, ohapa longifwa omadidiliko opavali, omungome inau ya onhafi nosho yo omaviinyu matilyana. Otashi dulika omadidiliko oo a tulwe poshitafula osho hashi kala popepi nomupopi. Opo nee ota ka lesha mOmbibeli osho Jesus a tongele nokwa ningile eshi a dika po Ouvalelo wOmwene. Pashihopaenenwa, ehokololo laMateus ola ti: “Jesus okwa kufa omungome, ndee ta hambelele, ndee te u pambula, ndele teu pe ovalongwa vaye ndee ta ti: Tambuleni, lyeni, eshi olutu lange.” (Mat. 26:26) Jesus okwa li a pambula omungome ndele te u pe ovayapostoli vaye ovo va li kolulyo nokolumosho laye. Mo 14 Aprili, pokwoongala kwetu kwEdimbuluko oto ka mona omungome wa pambulwa moupambu u li mouyasha.

16 Ohapa kala ouyasha va wana vokulitaambekidwa opo tu kwate nawa efimbo. Osho ihashi ningwa monghedi ya kitakana. Ohaku ilikanwa pauxupi, opo nee omungome tau litaambekidwa palandulafano, tashi ningwa panghedi omo ovanhu ve li omutumba. Momaongalo mahapu otashi dulika mu kale vanini (ile tashi dulika muhe na) ovo tava kufa ombinga mokulya omungome pEdimbuluko ngaashi ashike sha li mo 2013.

17. Elombwelo laJesus li na sha nomaviinyu ohali tulwa moilonga ngahelipi pEdimbuluko?

17 Konima eshi omungome we litaambekidwa, omupopi ota ka yukifa elitulemo kwaasho Mateus a shikulifa ko eshi a ti: “[Jesus] okwa kufa eholo, ndee ta pandula, ndee te li va [pe], ndee ta ti: Nweni mo amushe; osheshi olo ohonde yange, ohonde yehangano, tai tilwashi [omolwavahapu] oyokudima po omatimba.” (Mat. 26:27, 28) Metwokumwe naasho, ohaku ilikanwa, opo nee ouhalasha vomaviinyu ohave litaambekidwa kwaaveshe ovo va ongala.

18. Omolwashike sha fimana okukala pEdimbuluko nonande ovanhu ashike vanini momaongalo amwe hava kufa ombinga, ile paha kale pe na oo ta kufa ombinga?

18 Ovakalipo vahapu ihava kufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko molwaashi Jesus okwa ti kutya ovovo ashike tava ka pangela pamwe naye mOuhamba womeulu ve na okukufa ombinga. (Lesha Lukas 22:28-30; 2 Tim. 4:18) Vahapu ohava kala po ashike ve li ovatalinomesho. Ndele nande ongaho, osha fimana okukala po molwaashi kungaho otava ulike kutya ova lenga neenghono ekuliloyambo laJesus. Okukala pEdimbuluko ohaku va pe omhito yokudilonga kombinga yomanangekonoupuna oo tava ka mona omolwekuliloyambo laJesus. Ove na etimaumbwile loku ka kala oshitukulwa ‘shongudu inene’ oyo tai ka xupa ‘poudjuu munene.’ Ovalongelikalunga ovo ova “kosha oikutu yavo, ndele ve i yelifa mohonde yOndjona.”—Eh. 7:9, 14-17, yelekanifa no-NW.

19. Oshike u na okuninga opo u kale we lilongekidila Ouvalelo wOmwene nopo u ka mone ouwa pauyadi pomhito oyo?

19 Eendombwedi daJehova mounyuni aushe ohadi lilongekidile oshiningwanima osho she likalekelwa. Omanga ku na oivike yonhumba, ohadi hovele okushiva ovanhu vahapu ngaashi tashi shiiva opo ve uye kEdimbuluko. Kakele kaasho, eshi Edimbuluko tali ehene popepi, vahapu vomufye ohatu lesha mOmbibeli kombinga yaasho sha li sha ningwa po naasho Jesus a li a ninga fiyo a dika po Ouvalelo wOmwene mo 33 O.P. Ohatu liunganeke yo fye vene opo tu dule oku ka kala pEdimbuluko. Osha fimana okufika kuyele omanga eilikano neimbilo lotete inai hovela opo tu dule okuhambelela ovaenda nopo tu dule okupwilikina koshipopiwa ashishe. Atusheni, oilyo yeongalo nosho yo ovaenda, ohatu ka mona ouwa pauyadi ngeenge otwa kala hatu landula mEembibeli detu eshi oitwa tai yelifwa. Komesho yaaishe, mokukala pEdimbuluko ohatu ulike kutya otwa pandula shili ekuliloyambo laJesus nonokutya ohatu dulika kelombwelo laye eshi a ti: “Shi ningeni okudimbulukwa nge.”—1 Kor. 11:24.

^ okat. 9 Omuhongwanhu umwe Omundowishi, Heinrich Meyer, okwa ti: “Molwaashi olutu laJesus ola li le lixwa po natango (shaashi okwa li natango e nomwenyo) nohonde yaye kaya li ya tika, ovaenda aveshe [ovayapostoli] kava li va itavela nande . . . kutya otava li nokunwa paulelalela olutu lo vene nohonde yOmwene, [na] Jesus ye mwene ka li a teelela eendjovo daye odo di li paunafangwa di udiwe ko meityo li lili.”