Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Jehova okaume ketu kopofingo

Jehova okaume ketu kopofingo

‘Abraham okwa ifanwa kaume kaKalunga.’ — JAK. 2:23.

1. Molwaashi otwa shitwa oshifeka shaKalunga, ohatu dulu okuninga shike?

LUHAPU ovanhu ohava popi tava ti: “Okaana inaka fa tuu xe!” Nopehe nomalimbililo, ounona vahapu ova fa ovadali vavo filufilu. Kakele kaasho, okaana oka fyuulula omaukwatya oo ke na kovadali vako aveshe. Jehova, Tate yetu womeulu, oye omuyandji womwenyo. (Eps. 36:10) Nafye tu li ovana vaye vopanhu otu na omaukwatya amwe a fa aye. Molwaashi otwa shitwa oshifeka shaye, otu na oukwatya wokudula okutomhafana nokufika pexulifodiladilo lonhumba nohatu dulu okupanga nokukaleka po oukaume. — Gen. 1:26.

2. Jehova ota dulu okuninga kaume koye pakanghameno lashike?

2 Jehova ota dulu okuninga kaume ketu kopofingo. Oukaume wa tya ngaho owa kanghamena kohole yaye yoku tu hola nosho yo keitavelo letu muye nomOmona waye. Jesus okwa ti: “Osho Kalunga a kala e hole ounyuni, Oye a yandja Omona waye Ewifa, opo keshe ou te mu itavele a ha kane, ndelenee a kale e nomwenyo waalushe.” (Joh. 3:16) Ope na oihopaenenwa ihapu yaavo va li ve na ekwatafano lopofingo naJehova. Natu ka taleni ivali yomuyo.

‘KAUME KANGE ABRAHAM’

3, 4. Eyooloko lilipi li li pokati koukaume oo Abraham a li e na naJehova nosho yo oo wa li pokati kaJehova noludalo laAbraham?

3 Jehova okwa popya shi na sha naxekulululwa yOvaisrael a ti: ‘Kaume kange Abraham.’ (Isa. 41:8) Omafimbo omativali 20:7 okwa  popya yo kutya Abraham okaume kaKalunga. Oshike sha kwafela omulumenhu oo omudiinini a kaleke po oukaume nOmushiti waye? Eitavelo olo la li le mu kwafela a ninge ngaho. — Gen. 15:6; lesha Jakob 2:21-23.

4 Jehova okwa li Xe nakaume koludalo laAbraham olo la li la ninga oshiwana shaIsrael shonale. Ndele shinyikifa oluhodi, ova li va kanifa oukaume wavo naKalunga. Omolwashike mbela? Omolwaashi ova li va dopa okukala neitavelo momaudaneko aJehova.

5, 6. (a) Ongahelipi Jehova a li a ninga kaume koye? (b) Omapulo elipi tu na okulipula?

5 Apa ngoo pe fike to lihongo kombinga yaJehova, opo ngoo pe fike eitavelo loye tali pame nohole yoye yoku mu hola tai ningi yomoule. Diladila kefimbo olo wa li wa didilika kutya Kalunga omunhu wolela kwoove, omunhu oo to dulu okupanga naye oukaume wopofingo. Owe lihonga yo kutya atusheni otwa dalwa moulunde omolwokuhadulika kwaAdam. Owa shiiva kutya ovanhu aveshe ove liteeka, ile tu tye ovatukuka ko kuKalunga. (Kol. 1:21) Opo nee owa didilika kutya Tate yetu womeulu omunahole ke fi omulikaleli oo ehe na ko nasha nafye. Eshi twe lihonga kombinga yefiloshisho lekuliloyambo laJesus nokukala tu na eitavelo mulo, oshe tu linyengifa tu hovele okupanga oukaume naKalunga.

6 Ngeenge otwa tale kunghee twe shi endifa fiyo opapa, ohatu dulu okulipula kutya: ‘Ohandi twikile ngoo okupameka oukaume wange naKalunga? Mbela elineekelo lange muye nosho yo ohole yange yokuhola kaume kange omuholike Jehova otai ende ngoo tai pame efiku keshe?’ Omunhu umwe vali wonale oo a li e na ekwatafano liwa naJehova, oGideon. Paife natu ka taleni koshihopaenenwa shaye shiwa noku shi landula.

“OMWENE OYE OMBILI”

7-9. (a) Gideon okwa mona oshimoniwa shi didilikwedi shilipi, nosha li sha etifa oidjemo ilipi? (Tala efano olo li li pehovelo loshitukulwa.) (b) Ongahelipi hatu dulu okupanga oukaume naJehova?

7 Omutokoli Gideon okwa li ta longele Jehova pefimbo la piyaana neenghono mondjokonona yOvaisrael okudja eshi oshiwana sha ya mEdu lEudaneko. Etukulwa 6 lOvatokolipangeli otali hokolola kutya omweengeli waJehova okwa li a talela po Gideon muOfra. Pefimbo opo, Ovamidian ovo va li poushiinda wavo ova li have va ningile omatilifo neenghono. Nomolwaasho Gideon a li ta xwile oilya moshikolelo shomaviinyu ndele haposhipale, opo a dule oku i holeka diva. Molwaashi Gideon okwa li a kumwa eshi omweengeli oo a li e mu holokela e mu ifana “omukwanyati omuladi,” okwa li a pula ngeenge Jehova, oo a li a mangulula Ovaisrael moupika waEgipti okwa li te ke va kwafele ngoo shili pomhito oyo. Omweengeli oo a li omukalelipo wOmushiti okwa li a shilipaleka Gideon kutya Jehova ota ka kala pamwe naye.

8 Gideon okwa li te lipula kutya Kalunga ota ka dula ngahelipi ‘okuxupifa Ovaisrael meke lOvamidian.’ Okwa li a pewa enyamukulo la yukilila eli kutya: “Ame ondi li pamwe naave, onghee to ka taata Ovamidian ngaashi omulumenhu umwe.” (Ovatok. 6:11-16) Molwaashi Gideon natango ka li e udite ko kutya osho osha li tashi ka ningwa ngahelipi, okwa li a pula a pewe edidiliko. Didilika kutya eenghundafana odo otadi holola filufilu kutya Gideon okwa li a tala ko Jehova e li omunhu wolela kuye.

9 Osho sha ka ningwa po lwanima osha li sha pameka eitavelo laGideon nosha li she mu ehenifa popepi naKalunga. Gideon okwa li a longekida noku pa omweengeli oikulya. Eshi oikulya ya li ya lungwina po pashikumwifilonga eshi omweengeli e i kuma nodibo yaye, Gideon okwa li a didilika kutya omweengeli oo okwa li a tumwa shili kuJehova. Molwaashi okwa li a kuminwa osho sha ningwa po, okwa ti: “Akutu, Omwene Kalunga, osheshi ame nda mona omwengeli wOmwene koshipala noshipala!” (Ovatok. 6:17-22) Ndele mbela osho osha li sha nyona po ekwatafano laGideon naKalunga? Hasho nandenande! Gideon okwa li a shiiva Jehova nokwa li e udite e na ombili naye. Osho otu shi liwetele medina olo a li a luka oaltari oyo  a li a tunga ponhele oyo. Oaltari oyo okwa li e i luka “Omwene Oye ombili.” (Lesha Ovatokolipangeli 6:23, 24.) Ngeenge otwa dilonga koinima aishe oyo Jehova he tu ningile efiku keshe, ohatu ka mona kutya oku li kaume kashili. Okwiilikana kuKalunga pandjikilile otaku hapupalifa ombili yetu notaku pameke oukaume wetu naye.

OLYELYE TA “ITAVELELWA OKUKALA MONDUDA” YAJEHOVA?

10. PaPsalme 15:3, 5, Jehova okwa teelela tu dulike koiteelelwa ilipi ngeenge otwa hala okuninga ookaume kaye?

10 Opo tu ninge ookaume kaJehova, otu na okuwanifa po oiteelelwa yonhumba. Ngaashi tashi hangwa mEpsalme 15, David okwa imba kombinga yaasho Jehova a teelela tu ninge opo tu ‘itavelelwe okukala monduda yaye,’ sha hala kutya okuninga ookaume kaye. (Eps. 15:1) Natu ka yandjeni elitulemo koiteelelwa ivali yomoiteelelwa oyo, okuhenuka okupopya oipupulu nokukala ovanashili moinima aishe. Shi na sha noiteelelwa oyo ivali, David okwa ti kutya ou ta itavelelwa okukala monduda yaJehova oyou ‘ita popyaana nelaka laye noita tambula ombubo mokati keenyala okupa oushima ou ina ninga sha.’ — Eps. 15:3, 5.

11. Omolwashike tuhe na okupopya oipupulu?

11 David okwe tu londwela mEpsalme vali limwe a ti: “Kelela elaka loye, li ha popye owii.” (Eps. 34:14) Ngeenge otwa dopa okudulika komayele oo a nwefwa mo otashi ke tu imba tu pange oukaume naTate yetu womeulu omuyuki. Kakele kaasho, okupopya oipupulu oku li oukwatya womutondi waJehova munene, Satana. Outumbulilo Ondiaboli owa dja koshitya shOshigreka tashi ti okupopya oipupulu. Okukelela elaka letu tuha popile vamwe mowii otaku ke tu kwafela tu kale tu na ekwatafano lopofingo naJehova. Otu na unene tuu okulungama tuha kale hatu popile mowii ovalumenhu ovo va nangekwa po meongalo. — Lesha Ovaheberi 13:17; Judas 8.

12, 13. (a) Omolwashike tu na okukala ovanashili moinima aishe? (b) Ounashili wetu ohau kumu ngahelipi vamwe?

12 Oukwatya wokukala omunashili ohau didilikifa mo ovapiya vaJehova. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Ilikaneni omolwetu, osheshi fye otu shi shii shili, otu nomaliudo mawa, eshi twa hala okweenda nawa omoinima aishe.” (Heb. 13:18) Molwaashi otwa tokola toko “okweenda nawa omoinima aishe,” otu na okuhenuka okuungaunga novamwatate shihe li pauyuki. Pashihopaenenwa, ngeenge ohave tu longele, otu na okushilipaleka kutya ohatu ungaunga navo pauyuki noku va futa ngaashi twa udafana navo. Tu li Ovakriste, otu na okuungaunga pauyuki novanailonga vetu nosho yo novanhu aveshe. Nongeenge otwa kutwa kOmukriste mukwetu, otu na okukala twa lungama opo tuha kale hatu komangele tu pewe omaufembanghenda e likalekelwa.

13 Ohatu udu luhapu ovanhu ovo hava longelwa ile hava longo pamwe nEendombwedi daJehova tave di pandula omolwelihumbato lado! Pashihopaenenwa, omuwiliki wehangano la kula li na sha noinima yokutunga okwa li a didilika kutya Eendombwedi daJehova ohadi wanifa po alushe osho da udaneka. Okwa ti: “Alushe ohamu wanifa po osho mwa udaneka.” (Eps. 15:4) Elihumbato la tya ngaho ohali tu kwafele tu kaleke po oukaume wetu naJehova. Kakele kaasho, ohali fimanekifa Tate yetu womeulu omunahole.

KWAFELA VAMWE VA NINGE OOKAUME KAJEHOVA

Ohatu kwafele vamwe va ninge ookaume kaJehova (Tala okatendo 14, 15)

14, 15. Ongahelipi hatu dulu okukwafela vamwe va ninge ookaume kaJehova eshi hatu wanifa po oukalele wetu?

14 Nonande ovanhu vahapu ovo hatu shakeneke moukalele otashi dulika va itavela kutya Kalunga oko e li, kave wete ta dulu okuninga kaume kavo kopofingo. Ongahelipi hatu dulu oku va kwafela? Konakona omalombwelo oo Jesus a li a yandja kovahongwa vaye 70 eshi a li e va tuma koovavali opo va ka udife, a ti: “Ndele ngenge  tamu i meumbo, tyeni tete: Ombili nai kale meumbo eli. Ndele ngenge omu na omona wombili, ombili yeni otai mu kalelele, ndele ngenge kamu na, otai mu alukile.” (Luk. 10:5, 6) Ohatu dulu okuhokwifa ovanhu oshili mokupopya navo monghedi youkaume. Ngeenge otwa ningi ngaho, otashi ka kufa po outondwe oo ovapataneki vetu ve na notashi ke va kwafela opo ve linyenge nawa moshikando shikwao eshi tava ka shakena naumwe womEendombwedi daJehova.

15 Ngeenge otwa shakeneke oohandimwe ovo va dama neenghono komalongelokalunga oipupulu ile ovo ve litula meenghulunghedi dihe li pamishangwa, natu twikileni okuulika omhepo youkaume noyombili. Ohatu tambula ko nohamu pokwoongala kwetu ovo va kenyananekwa kounyuni woshinanena nowe va ningifa va kale va hala okulihonga shihapu kombinga yaKalunga oo hatu longele. Oshitukulwa osho hashi kala mOshungonangelo yomoukalele shi na oshipalanyole, “Ombibeli ohai lundulula onghalamwenyo yovanhu” ohamu kala oihopaenenwa ihapu iwa.

OHATU LONGO PAMWE NAKAUME KETU KOPOFINGO

16. Omeityo lilipi hatu dulu okutalwa ko tu li ookaume kaJehova ‘novalongi pamwe’ naye?

16 Ovanhu ovo hava longo pamwe luhapu ohava pange oukaume wopofingo. Aveshe ovo ve liyapulila Jehova ove na oufembanghenda wokuninga ookaume kaye ‘novalongi pamwe’ naye. (Lesha 1 Ovakorinto 3:9.) Osha yela kutya ngeenge hatu kufa ombinga moilonga yokuudifa nokuninga ovanhu ovahongwa, ohatu mono eudeko lomoule lomaukwatya makumwifi aTate yetu womeulu. Ohatu mono yo nghee omhepo iyapuki hai tu kwafele tu wanife po oshilonga shetu shokuudifa onghundana iwa.

17. Ongahelipi oikulya yopamhepo oyo hai yandjwa poyoongalele yetu hai ulike kutya Jehova okaume ketu?

17 Apa ngoo pe fike hatu kufa ombinga moilonga yokuninga ovanhu ovahongwa, opo ngoo pe fike hatu kala tu udite twa ehena popepi elela naJehova. Pashihopaenenwa, ohatu mono nghee Jehova ta findi ovapataneki. Diladila ashike kwaasho sha ningwa po omido dinini da pita. Mbela inatu mona monghedi ya yela nghee Kalunga te tu wilike? Ohatu kala twa kuminwa ouhapu weendja dopamhepo odo hatu mono efimbo keshe. Oyoongalele yetu ohai holola okunakonasha kwaTate yetu omunahole. Oku wete omaupyakadi oo tu li muo noku shii eemhumbwe detu. Oukwaneumbo umwe owa shanga onhumwafo opo u ulike olupandu lao li na sha noshoongalele, wa ti: “Oipopiwa yoshoongalele oya kuma omitima detu. Otwa mona kutya Jehova oku tu hole pauhandimwe nokwa hala tu pondole.” Natango ovalihomboli vamwe vokuNdowishi ovo va li poshoongalele she likalekelwa muIreland, ova li va pandula eshi va li va tambulwa ko nohamu nokufilwa oshisho, ova ti: “Ndele ohatu pandula unene Jehova nOhamba yaye Jesus Kristus, molwaashi ovo ve tu nana tu kale oshitukulwa shoshiwana eshi sha hangana shili. Itatu popi ashike  mokanya ngahenya kombinga youkumwe ndele ohatu u hafele efiku keshe. Oimoniwa i na sha noshoongalele she likalekelwa muDublin otai ke tu dimbulukifa alushe oufembanghenda wa denga mbada oo tu na wokulongela Kalunga ketu munene pamwe nanye amushe.”

OOKAUME OHAVA KUNDAFANA

18. Oshike tu na okulipula ngeenge tashi uya pokupopya kwetu naJehova?

18 Ovanhu ovo hava kundafana ohava kala ve na oukaume wa twa kekipa. Okuninga omakwatafano okupitila keenhele dokointaneta nokulitumina omatumwalaka pangodi oya sha mounyuni ou weeintaneta nowa xuma komesho momakwatafano opauteknologi. Mokuyelekanifa nomakwatafano a tya ngaho, ohatu kundafana shi fike peni nakaume ketu Jehova pauhandimwe? Oshoshili kutya Jehova “Omuudi womailikano.” (Eps. 65:3) Ndele mbela ohatu ningi eenghendabala shi fike peni opo tu popye naye?

19. Ekwafo lilipi tu na ngeenge ohatu nyengwa okumbubulila Tate yetu womeulu omitima detu?

19 Ovapiya vamwe vaKalunga ihava mono shipu okupatulula omitima davo nokupopya omaliudo avo omoule. Ndele osho osho Jehova a hala tu ninge ngeenge hatu ilikana. (Eps. 119:145; Omaimb.kemo. 3:41) Nokuli nonande oshidjuu kufye okumbubula omitima detu, ope na osho tashi dulu oku tu kwafela. Paulus okwa li a shangela Ovakriste vomuRoma a ti: “Katu shi shii eshi tu noku shi ilikana, ngaashi ngeno tu nokwiilikana, ndelenee Omhepo oyo mwene te tu ilikanene nomikemo di he shi kutumbulwa. Ndele omukonakoni womitima oku shi shii eshi Omhepo tai shi diladila, osheshi Omhepo tai ilikanene ovayapuki pahalo laKalunga.” (Rom. 8:26, 27) Okudilonga keendjovo ngaashi odo di li membo laJob, mOmapsalme nomOmayeletumbulo otaku ke tu kwafela tu lombwele Jehova omaliudo etu omoule.

20, 21. Eendjovo daPaulus odo di li mOvafilippi 4:6, 7 otadi yandje ehekeleko lilipi?

20 Ngeenge tu li meenghalo didjuu natu dulikeni komayele aPaulus a nwefwa mo oo a li a shangela Ovafilippi, a ti: “Kaleni mu he na nande oshisho shasha, ndelenee oufyoona weni u shiivifileni Kalunga momailikano nomomaindilo pamwe nomapandulo.” Okukundafana twa manguluka nakaume ketu kopofingo kwa tya ngaho otaku tu hekeleke notaku tu etele epepelelo, nomolwaasho Paulus a weda ko ta ti: “Nombili yaKalunga ei i dule eendunge adishe, otai ka amena omitima deni nomadiladilo eni muKristus Jesus.” (Fil. 4:6, 7) Natu kaleni alushe twa lenga ‘ombili yaKalunga’ itai yelekwa nasha oyo hai amene omitima nomadiladilo etu.

Eilikano ohali pameke ngahelipi oukaume wetu naKalunga? (Tala okatendo 21)

21 Eilikano ohali tu kwafele tu pange oukaume naJehova. Onghee hano, natu ‘ilikaneni tuhe nedimbuko.’ (1 Tes. 5:17) Oshitukulwa eshi nashi pameke ekwatafano letu naKalunga li na ondilo netokolo toko letu lokudulika koiteelelwa yaye youyuki. Natu kongeni efimbo tu dilonge komanangeko noupuna oo hatu hafele molwaashi Jehova oye shili Tate yetu, Kalunga ketu nakaume ketu.