Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Nghee tu na okukala hatu ulike omhepo yeliyambo

Nghee tu na okukala hatu ulike omhepo yeliyambo

“Ngenge ku na ou a hala okushikula nge, oye ne lixupule ye mwene.” — MAT. 16:24.

1. Ongahelipi Jesus a li a tula po oshihopaenenwa sha wanenena sheliyambo?

ESHI Jesus a li kombada yedu, okwa li e tu tulila po oshihopaenenwa sha wanenena shokuninga omaliyambo. Opo a longe ehalo laKalunga, ka li ta yandje elitulemo komahalo aye noka li e na onyalo. (Joh. 5:30) Okukala kwaye omudiinini fiyo omefyo lokomuti womahepeko okwa ulika kutya omhepo yaye yeliyambo kai na ongaba. — Fil. 2:8.

2. Ongahelipi tu na okuulika omhepo yeliyambo, nomolwashike tu na okuninga ngaho?

2 Tu li ovashikuli vaJesus, nafye otu na okukala hatu ulike omhepo yeliyambo. Okukala nomhepo yeliyambo osha hala okutya ngahelipi? Oku shi popya paunafangwa, osha hala okutya omunhu okwa halelela okukwafela vamwe ponhele yokuyandja ashike elitulemo komahalo aye. Onghee hano, omhepo ya tya ngaho oya yooloka ko filufilu kokuliholamwene. (Lesha Mateus 16:24.) Omhepo yeliyambo otai dulu oku tu kwafela tu yandje elitulemo kuvamwe ponhele yokukala ashike hatu yandje elitulemo komaliudo etu nokwaasho tu hole unene. (Fil. 2:3, 4) Jesus okwa popya kutya omhepo yokuheliholamwene oyo i na okudana onghandangala melongelokalunga letu. Ngahelipi mbela? Ohole yopaKriste oyo nayo hai tu ladipike tu ninge omaliyambo, oyo hai didilikifa mo ovahongwa vaJesus vashili. (Joh. 13:34, 35) Diladila yo komanangeko noupuna oo hatu hafele molwaashi tu li oshitukulwa shoumwainafana womounyuni aushe oo hau ulike omhepo yeliyambo!

3. Oshike tashi dulika shi tu ningife tuha kale nomhepo yeliyambo?

 3 Otwa palamena omutondi oo te tu ningifa tuha kale nomhepo yeliyambo. Nomutondi oo eamo letu lokuliholamwene. Diladila kunghee Adam naEva va li va ulika okuliholamwene. Eva okwa li a katuka metwokumwe nomahalo okuliholamwene okukala a hala a kale ngaashi Kalunga. Omushamane waye okwa li a ulika omhepo yokuliholamwene mokukala a hala okupandika komukulukadi waye. (Gen. 3:5, 6) Konima eshi Ondiaboli ya amuna ko Adam naEva kelongelokalunga lashili, oya li ya twikila okuyeleka ovanhu va kale ve lihole vo vene. Oya li nokuli ya longifa ondunge oyo eshi ya li tai yeleke Jesus. (Mat. 4:1-9) Kunena, Satana okwa pondola mokupukifa ovanhu vahapu, he ve linyengifa va ulike oikala yokuliholamwene meenghedi dihapu. Otu na okupashukila omhepo ya tya ngaho molwaashi oi li apeshe kunena notai dulu yo oku tu kwata noupu. — Ef. 2:2.

4. (a) Mbela ohatu dulu ngoo okukufa po eamo lokuliholamwene? Shi yelifa. (b) Omapulo elipi hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

4 Okuliholamwene otaku dulu okuyelekwa nolushu olo hali kwata oitenda. Ngeenge oshitenda osha kala pondje nokudengwa komhepo otashi dulika shi kwatwe kolushu. Ndele oupyakadi ohau kala ashike apa ngeenge olushu ola efelwa ko koshitenda fiyo sha nyonauka. Sha faafana, nonande itatu dulu okukufa po okuhawanenena kwetu neamo lokuliholamwene, otu na okukala twa lungamena oiponga oyo ya kwatelwa mo nokutwikila okukondjifa eamo la tya ngaho. (1 Kor. 9:26, 27) Ongahelipi hatu dulu okumona kutya otu na omadidiliko okuliholamwene? Ongahelipi hatu dulu okukulika omhepo yeliyambo monghedi ya tongomana?

LONGIFA OMBIBELI U TALE NGEENGE OU LIHOLE MWENE

5. (a) Omonghedi ilipi Ombibeli ya fa oshitengelelo? (Tala efano olo li li pehovelo loshitukulwa.) (b) Oshike tu na okuhenuka eshi hatu likonakona tu tale ngeenge otu lihole?

5 Ngaashi ashike hatu dulu okulitalela moshitengelelo opo tu tale eholokepo letu lokombada, ohatu dulu okulongifa Ombibeli opo tu tale ounhu wetu womeni nokuwapeka omapuko keshe oo tashi dulika tu na. (Lesha Jakob 1:22-25.) Ndele moshitengelelo ohatu ke limonena mo ashike ngeenge otwe shi longifa nawa. Pashihopaenenwa, ngeenge otwe litalele mo twa endelela, otashi dulika itatu ka mona oupuko ovo vanini ndele ova kwata moiti. Ile ngeenge ohatu litalele moshitengelelo inatu shi yukilila otashi dulika tu mone mo efano laumwe e lili? Sha faafana, ngeenge otwa longifa Ombibeli tu mone ngeenge otu na epuko ngaashi okuliholamwene, otu na okuninga shihapu shihe fi ashike okulesha ngahenya ile oku i longifa opo tu mone omapuko aumwe.

6. Ongahelipi hatu dulu ‘okukala’ momhango ya wana?

6 Otashi dulika hatu lesha Eendjovo daKalunga pandjikilile, ndele katu wete ngeenge otu na oikala yokuliholamwene oyo tashi dulika tai kulu mufye. Osho otashi shiiva ngahelipi? Diladila kwaashi: Inashi hala okutya omulumenhu oo a tumbulwa moshihopaenenwa shaJakob ine litala nawa. Jakob okwa shanga ta ti: ‘Ote litale.’ Jakob apa okwa longifa oshitya shOshigreka osho tashi ti okulikonakona nawanawa. Mbela oshike sha li sha puka nomulumenhu oo? Jakob okwa twikila ko ta ti: “Ndee ta di po, ndee te lidimbwa diva nhumbi ye a tya.” Okwa li a dja po poshitengelelo ina ninga po sha shi na sha naashi a mona. Mekondjifafano naasho, omulumenhu oo ha pondola iha ‘tale [ashike] nokukonakona momhango ei ya wana ndele oha kala mo yo.’ Ponhele yokupilamena omhango yomEendjovo daKalunga, ohe i diinine mokushikula osho tai hongo. Jesus okwa li a popya oshitwa sha faafana naasho, a ti: “Ngenge tamu kala meendjovo dange, onye ovalongwa vange shili.” — Joh. 8:31.

7. Ongahelipi hatu dulu okulongifa Ombibeli tu tale ngeenge otu na eamo lokuliholamwene?

7 Opo u pondole mokukondjifa eamo lokuliholamwene ou na okulesha tete Eendjovo daKalunga noukeka. Osho otashi ku kwafele u mone apa wa pumbwa okuyandja elitulemo. Ndele osho hasho ashike u na okuninga. Owa pumbwa okuninga  omapekapeko omoule. Konima eshi wa lesha ehokololo lonhumba lOmbibeli noku li koneka, kala wa fa oove u li monghalo oyo mokulipula omapulo ngaashi: ‘Mbela ngeno onda ninga po shike moshinima eshi? Mbela ngeno onda katuka ngoo mondjila?’ Osho sha fimanenena oshosho kutya, konima eshi wa dilonga kwaasho wa lesha, kendabala u shi tule moilonga. (Mat. 7:24, 25) Natu ka taleni kunghee hatu dulu okulongifa ehokololo lOhamba Saul nolomuyapostoli Petrus moku tu kwafela tu kaleke po omhepo yetu yeliyambo.

LIHONGA KOSHIHOPAENENWA TASHI LONDWELE SHOHAMBA SAUL

8. Saul okwa li e na oikala ya tya ngahelipi eshi opo a ningi ohamba, nokwa li e i ulika ngahelipi?

8 Ohamba Saul yaIsrael oi li elondwelo kufye langhee okuliholamwene taku dulu oku tu ningifa tuha kale nomhepo yeliyambo. Saul okwa li omulininipiki eshi opo a ningi ohamba. (1 Sam. 9:21) Okwa li a anya okuhandukila Ovaisrael ovo va sheka ouhamba waye, nonande okwa li ta dulu okuulika kutya oku na oufemba wokupopila ondodo oyo a pewa kuKalunga. (1 Sam. 10:27) Ohamba Saul oya li ya efa i wilikwe komhepo iyapuki yaKalunga mokukwatela komesho Ovaisrael va ka lwife nokufinda Ovaammoni. Nokonima yaasho, okwa li a yandja efimano kuJehova nelininipiko omolwefindano olo. — 1 Sam. 11:6, 11-13.

9. Ongahelipi Saul a li a kulika omadiladilo okuliholamwene?

9 Lwanima Saul okwa ka efa omadiladilo okuliholamwene nounhwa u kule muye wa fa oshitenda sha kwatwa kolushu. Eshi a li a finda Ovaamalek molwoodi, okwe ke liyandja komahalo aye ponhele yokudulika kuJehova. Saul okwa li a kwatwa kolwisho nokukufa oixuulwa ponhele yoku i hanauna po ngaashi a lombwelwa kuKalunga. Opo nee, ounhwa owa li we mu ningifa e lidikile edimbulukifomanya. (1 Sam. 15:3, 9, 12) Eshi omuprofeti Samuel e mu lombwela kutya Jehova ina hafela osho a ninga, Saul okwa li ta kendabala okuyukifa eenghatu daye kutya okwa dulika koshipango shaJehova, nonande ka li a dulika keendjovo adishe odo a lombwelwa nokuyandja oushima kuvamwe omolwepuko laye. (1 Sam. 15:16-21) Shikwao vali, ounhwa owa li wa ningifa Saul a kale a hala okupandika kovanhu ponhele yokuhafifa Kalunga. (1 Sam. 15:30) Ongahelipi hatu dulu okulongifa oshihopaenenwa shaSaul ngaashi oshitengelelo osho tashi tu kwafele tuha kanife omhepo yetu yeliyambo?

10, 11. (a) Oshimoniwa shaSaul otashi tu hongo shike shi na sha nokukaleka po omhepo yetu yeliyambo? (b) Ongahelipi hatu dulu okuhenuka okuhopaenena eenghatu dii daSaul?

10 Shotete, oshimoniwa shaSaul otashi ulike kutya itatu dulu okukala tu udite kutya ngeenge otwa ningile omaliyambo pomhito yonhumba osha hala kutya ngeno ohatu ka twikila ashike oku a ninga nopehe na eenghendabala da sha. (1 Tim. 4:10) Dimbuluka kutya Saul okwa li ha dulika nokwa li ta hafele ekwatafano naKalunga oule wefimbo lonhumba, ashike okwa li a dopa okududa mo oikala yokuliholamwene oyo ya li muye. Xuuninwa Jehova ka li vali a hokwa Saul omolwokuhadulika kwaye.

11 Oshitivali, otu na okulungama tuha kale ashike hatu yandje elitulemo koinima oyo hatu shi endifa nawa, fye hatu dopa okutala kwaayo tu na okuxwepopala muyo. Osho osha fa ashike hatu litalele moshitengelelo molwaashi twa djala oikutu ipe fye itatu tale ngeenge otwa yela ngoo moshipala. Nonande inatu wanenwa komaliyambo oo twa ningile pomhito yonhumba ngaashi Saul a li a ninga, nopehe nomalimbililo otu na okulonga noudiinini opo tu henuke eamo keshe olo tali dulu okweetifa oikala ii ya tya ngaho. Ngeenge otwa pewa omayele, inatu hetekela nande okuyukifa eenghatu detu, tu ulike kutya osho hatu pelwa omayele inashi kwata moiti ile tu pe vamwe ombedi. Ponhele yokukala twa fa Saul, otwa pumbwa okukala hatu tambula ko omayele. — Lesha Epsalme 141:5.

12. Ongahelipi omhepo yeliyambo tai dulu oku tu kwafela ngeenge otwa nyona enyono la kwata moiti?

12 Ongahelipi mbela ngeenge otwa nyono sha kwata moiti? Saul ka li a hala okulinyonena ovanhu,  naasho oshe mu imba a veluke pamhepo. Ndele mepingafano naasho, omhepo yeliyambo otai dulu oku tu kwafela tu finde ohoni nokumona ekwafo olo twa pumbwa. (Omayel. 28:13; Jak. 5:14-16) Pashihopaenenwa, omumwatate umwe okwa li a hovela okutala omafano oipala eshi e na omido 12, nokwa li a twikila okuninga ngaho meholeko oule womido omulongo. Okwa ti: “Onda kala nda nyengwa okulombwela omukulukadi wange novakulunhuongalo osho nda kala handi ningi. Ndele paife eshi nde va lombwela, onda fa nda kufwa omutengi mudjuu komapepe ange. Ookaume kange vamwe ova li va uda nai eshi nda kufwa ouyakuliongalo, nove udite nda fa nde va ekelashi. Ashike ondi shii kutya paife Jehova okwa hokwa oilonga yange shi dulife eshi nda li handi tale omafano oipala nonokutya etaleko laye olo la fimana.”

PETRUS OKWA LI A FINDA OKULIHOLAMWENE

13, 14. Ongahelipi Petrus a li a ulika oikala yokuliholamwene?

13 Omuyapostoli Petrus okwa li a ulika omhepo yeliyambo fimbo a li ta deulwa kuJesus. (Luk. 5:3-11) Ndele nande ongaho, okwa li e na okukondjifa eamo lokuliholamwene. Pashihopaenenwa, okwa li a uda nai eshi omuyapostoli Jakob naJohannes va li tava indile va ka pewe eendodo da tumbala pamwe naJesus mOuhamba waKalunga. Otashi dulika Petrus a li ta diladila kutya ondodo imwe oyaye molwaashi Jesus okwa hangwa a popya kutya Petrus ota ka dana onghandangala ye likalekelwa. (Mat. 16:18, 19) Ashike Jesus okwa londwela nale Jakob naJohannes nosho yo Petrus novayapostoli vakwao vaha kendabale nande ‘okupangela’ ovamwaxe. — Mark. 10:35-45.

14 Konima eshi Petrus a li a pukululwa kuJesus, okwa li natango a twikila nokukondja neamo lokuliholamwene. Eshi Jesus a li a lombwela ovayapostoli kutya otave ke mu lidimbika oule wokafimbo, Petrus okwa li a ulika kutya okwa dina vakwao eshi a popya kutya oye aeke ta ka ulika oudiinini. (Mat. 26:31-33) Eshilipaleko laye kala li la tya sha molwaashi oufiku oo tuu oo okwa li a dopa okuulika omhepo yeliyambo. Petrus okwa li a ninga eenghendabala ngaashi ta dulu opo e liamene mokulidimbika Jesus lwoikando itatu. — Mat. 26:69-75.

15. Omolwashike oshihopaenenwa shaPetrus tashi tu omukumo?

 15 Nonande Petrus okwa kala ha ningi omapuko, onghalamwenyo yaye oi li oshihopaenenwa sha denga mbada. Mokuninga eenghendabala nokekwafo lomhepo iyapuki yaKalunga, Petrus okwa li a dula okufinda eamo la puka nokuulika elipangelo neliyambo lopahole. (Gal. 5:22, NW) Okwe lididimikila omayeleko oo tashi dulika a talike ko manene e dule omapuko oo a ninga monakudiwa. Okwa li a ulika elininipiko monghedi omo e linyenga eshi a hanyenwa moipafi yovanhu komuyapostoli Paulus. (Gal. 2:11-14) Nokonima eshi a hanyenwa, ina kala a handuka, e udite ngeno kutya Paulus okwa nyona po edina laye liwa. Petrus okwa li a twikila okuulika kutya oku hole Paulus. (2 Pet. 3:15) Oshihopaenenwa shaPetrus otashi dulu oku tu kwafela tu kulike omhepo yeliyambo.

Petrus okwa li e linyenga ngahelipi konima eshi a pukululwa? Mbela nafye ohatu ke linyenga sha faafana? (Tala okatendo 15)

16. Ongahelipi hatu dulu okuulika omhepo yeliyambo ngeenge tu li meenghalo didjuu?

16 Diladila kunghee ho linyenge ngeenge u li meenghalo didjuu. Eshi Petrus novayapostoli vakwao va li va tulwa modolongo ndele tava dengwa omolwokuudifa, ova li va “hafa eshi va talwa va wana okushekelwa edina laJesus.” (Oil. 5:41) Naave oto dulu okutala ko omahepeko e li omhito yokuhopaenena Petrus nokushikula oshikoti shaJesus mokuulika omhepo yeliyambo. (Lesha 1 Petrus 2:20, 21.) Etaleko la tya ngaho otali dulu oku ku kwafela ngeenge owa pewa outekuduliko oo wa pumbwa kovakulunhuongalo. Shikula oshihopaenenwa shaPetrus ponhele yokukala u udite wa udifwa nai. — Omuud. 7:9.

17, 18. (a) Oshike tu na okulipula shi na sha nomalalakano e tu opamhepo? (b) Oshike tu na okuninga ngeenge otwa didilike kutya otu na oikala yokuliholamwene momitima detu?

17 Oto dulu yo okumona ouwa moshihopaenenwa shaPetrus ngeenge tashi uya pomalalakano opamhepo. Oto dulu okulitulila po omalalakano opamhepo monghedi oyo tai ulike omhepo yeliyambo. Ashike lungama uhe litulile po omalalakano oo molwetumba. Lipula kutya, ‘Mbela ehalo lange lokuxwepopala ile lokulonga shihapu moilonga yaJehova ola nwefwa mo kokukala nda hala okulimonikila mo ile kokukala nda hala eenghonopangelo ngaashi Jakob naJohannes va li va hala okuninga?’

18 Ngeenge owa didilike oikala yokuliholamwene momutima woye, pula Jehova e ku kwafele u yukife omadiladilo nomaliudo oye, opo nee longa noudiinini u yandje elitulemo kefimano laye ponhele yefimano loye mwene. (Eps. 86:11) Oto dulu yo okulitulila po omalalakano oo itae ku ningifa u pewe elitulemo. Pashihopaenenwa, oto dulu okukulika pauyadi oiimati yomhepo oyo tashi dulika ho mono shidjuu oku i ulika. Ile ngeenge oho lilongekida nawa oitukulwa yokwoongala ashike ku na ohokwe mokuwapaleka Olupale lOuhamba, oto dulu okulitulila po elalakano lokutula moilonga omayele oo taa hangwa mOvaroma 12:16. — Lesha.

19. Oshike tu na okuninga opo tuha shololifwe kwaasho twa mona moshitengelelo shEendjovo daKalunga?

19 Ngeenge hatu litalele nawa moshitengelelo shEendjovo daKalunga ndele hatu limono sha sha puka, tashi dulika omadidiliko okuliholamwene, oshi na oupu tu teke omukumo. Ngeenge osho oshe ku ningilwa, dilonga komulumenhu womeyele laJakob oo a pondola. Jakob ina yandja elitulemo kunghee omulumenhu oo a li a wapeka meendelelo omapuko oo a mona ile pamwe kutya okwa li a dula okuwapeka okapuko keshe. Ponhele yaasho, Jakob okwa ti kutya omulumenhu oo okwa ‘kala momhango.’ (Jak. 1:25) Okwa li a dimbuluka osho a mona moshitengelelo nokwa twikila okuninga omalunduluko. Kala u na etaleko liwa li na sha naave mwene nosho yo ondjele ngeenge tashi uya pokuhawanenena kwoye. (Lesha Omuudifi 7:20.) Twikila okukonakona omhango nokulonga noudiinini u kaleke po omhepo yoye yeliyambo. Jehova okwa halelela oku ku kwafela ngaashi ashike a kwafela ovamwaxo vahapu ovo nonande inava wanenena otava dulu nove na ekwatafano naKalunga nohava mono omanangekonoupuna aye.