Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Oto endele ngoo pamwe nehangano laJehova?

Oto endele ngoo pamwe nehangano laJehova?

“Omesho Omwene ohaa pashukile ovayuki.” — 1 PET. 3:12.

1. Ehangano lilipi la pingena po oshiwana shaIsrael oshishunimonima osho sha li sha humbata edina laJehova? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

JEHOVA oye a tota po eongalo lopaKriste lomefelemudo lotete noye a kala ta tungulula elongelokalunga lashili mefimbo la pita. Ngaashi twe lihonga moshitukulwa sha tetekela, ehangano olo ola kwatela mo ovashikuli vaKristus votete olo la pingena po oshiwana shaIsrael oshishunimonima osho sha li sha humbata edina laJehova. Ovo va li mehangano lipe olo la li la hokiwa kuKalunga, ova li va xupa eshi Jerusalem sha hanauna po 70 O.P. (Luk. 21:20, 21) Momafiku aa axuuninwa, ehangano lipe ola unganekwa li kalele po Jehova, noitali ka hanaunwa po eshi ounyuni waSatana tau ka hanaunwa po fiyo alushe. (2 Tim. 3:1) Osho otu shi shii ngahelipi?

2. Jesus okwa popya shike shi na sha ‘noudjuu munene,’ notau ka hovela ngahelipi?

2 Jesus okwa popya shi na sha nokukala po kwaye kuhe wetike nosho yo exulilo longhalelo yoinima, a ti: “Otapa kala oudjuu unene, inau kala ko okehovelo lounyuni fiyo opaife, ndele ngaashi itau uya vali.” (Mat. 24:3, 21) Oudjuu munene otau ka hovela eshi Jehova ta ka hanauna po “Babilon shinene,” ouhamba womounyuni  womalongelokalunga oipupulu, ta longifa omahangano opapolotika omanaenghono. (Eh. 17:3-5, 16) Oshike tashi ka landula ko konima yaasho?

OMAPONOKELO ASATANA OTAA TWALA FIYO OPUHARMAGEDON

3. Konima yokuhanaunwa po kwomalongelokalunga oipupulu, Satana ota ka ningila shike oshiwana shaJehova?

3 Konima eshi omalongelokalunga oipupulu a hanauna po, Satana nomahangano ounyuni waye e lili noku lili otaa ka ponokela ovapiya vaJehova. Pashihopaenenwa, shi na sha ‘naGog, medu laMagog,’ Ombibeli oya xunganeka ya ti: “Oto ka tota ngaashi oshikungulu, to uya ngaashi oshilemo okuuvika oshilongo, oove nomatanga oye aeshe noiwana ihapu pamwe naave.” Molwaashi Eendombwedi daJehova kadi na omatangakwaita nodi li ovanhu ovanambili kombada yetu, otashi ka kala sha fa shipu oku di ponokela. Ndele ovo tave ke di ponokela itave ke lipa tuu oushima neenghono! — Hes. 38:1, 2, 9-12.

4, 5. Jehova ote ke linyenga ngahelipi eshi Satana ta ka kendabala okuhanauna po ovapiya vaye?

4 Jehova ote ke linyenga ngahelipi keenghendabala daSatana dokuhanauna po oshiwana shaye? Jehova ota ka ya mo olunyala, ta ka ulika oufemba waye e li Omunamapangelo aeshe. Jehova ota ka kala a fa oye a ponokelwa eshi oshiwana shaye tashi ka ponokelwa. (Lesha Sakaria 2:8.) Onghee hano, Tate yetu womeulu ota ka katuka onghatu diva opo e tu xupife. Konima yexupifo olo, otaku landula ehanauno lounyuni waSatana puHarmagedon, “oita mefiku linene laKalunga omunamapangelo aeshe.” — Eh. 16:14, 16.

5 Ombibeli oya xunganeka shi na sha naHarmagedon ya ti: “Omwene ota tu eemhata noiwana, Ye ota hokololifa ombelela aishe. Ovakolokoshi ote va efele eongamukonda, Omwene osho ta ti. Omwene womatanga ovakwaita osho ta ti: Taleni, oshiponga tashi ende koshiwana noshiwana noshikungulu shidjuu otashi tukuluka kominghulo daxuuninwa dedu. Ndele mefiku tuu linya oonakudipawa kOmwene otava ka kala nokunangala kominghulo dounyuni fiyo ominghulo dikwao, itava lilwa eenghali vo itava pakwa; otava ningi oushosho wedu.” (Jer. 25:31-33) Onghalelo younyuni woukolokoshi otai ka xula po puHarmagedon. Ounyuni waSatana otau ka xula po, ndele oshitukulwa shokombada yedu shehangano laJehova otashi ka xupa.

OSHO TASHI NINGIFA EHANGANO LAJEHOVA LI XUME KOMESHO KUNENA

6, 7. (a) “Ongudu inene” oya dja peni? (b) Exumokomesho lilipi la ningwa po pomido edi?

6 Ehangano laKalunga kombada yedu otali xumu komesho molwaashi ovanhu ovo ve li mo ova hokiwa kuKalunga. Ombibeli oye tu shilipaleka ya ti: “omesho Omwene ohaa pashukile ovayuki nomatwi aye ohaa endekele komailikano avo.” (1 Pet. 3:12) Ovayuki ova kwatela mo “ongudu inene” oyo ‘ya dja moudjuu munene.’ (Eh. 7:9, 14, yelekanifa no-NW.) Ovo tava ka xupa kave fi ashike “ongudu,” ndele ‘ongudu inene’ yovanhu. Mbela ou liwete u li mokati kavo, wa xupa ‘poudjuu munene’?

7 Ovanhu ovo va ninga ongudu inene ova dja peni? Ova ongelwa, molwaashi Jesus okwa xunganeka kutya oshi li oshitukulwa shedidiliko lokukala po kwaye. Okwa ti: “Evangeli eli louhamba otali udifilwa ounyuni aushe li ningile oiwana aishe ondombwedi, opo nee taku uya exulilo.” (Mat. 24:14) Momafiku aa axuuninwa, ehangano laJehova ole lipyakidila tali longo oshilonga osho sha fimanenena. Omolwoilonga yokuudifa nokuhonga yomounyuni aushe yEendombwedi daJehova, ovanhu omamiliyona ove lihonga okulongela Kalunga “momhepo nomoshili.” (Joh. 4:23, 24) Pashihopaenenwa, momukokomoko womido 10  opo da piti, sha hala okutya pokati komudo woilonga 2003 fiyo 2012, ovanhu ve dulife 2 707 000 ove liyapulila Kalunga nokuninginifwa. Paife mounyuni aushe omu na Eendombwedi di dulife 7 900 000, nope na ovanhu omamiliyona ovo hava ongala pamwe nado, unene tuu pefimbo lEdimbuluko olo hali danwa lumwe momudo. Ashike ihatu litangele omivalu, molwaashi ‘Kalunga oye ha kulike.’ (1 Kor. 3:5-7) Kakele kaasho, omivalu otadi yandje oumbangi kutya ongudu inene otai hapupala omudo keshe.

8. Omolwashike ehangano laJehova la ninga exumokomesho monghedi ididilikwedi?

8 Ope na ehapupalo lididilikwedi momuvalu wovapiya vaKalunga molwaashi Kalunga mwene ota yambidida Eendombwedi daye. (Lesha Jesaja 43:10-12.) Ehapupalo olo ola xunganekwa taku ti: “Ou muningholi ota ka ninga eyovi, naau munini ota ningi oshiwana sha pama. Ame Omwene nda hala oku shi ninga diva pefimbo lasho.” (Jes. 60:22) Ope na pomhito opo oshixupe shovavaekwa sha li ‘shiniingholi’ momuvalu, ndele omuvalu washo owa ka hapupala eshi Ovaisrael vakwao vopamhepo va nanenwa kehangano laKalunga. (Gal. 6:16) Molwaashi Jehova okwa kala te shi nangeke noupuna oule womido, ehapupalo ola ka twikila fiyo ongudu inene ya ongelwa.

OSHO JEHOVA A TEELELA TU NINGE

9. Oshike tu na okuninga opo tu mone ouwa momaudaneko aKalunga e na sha nonakwiiwa itunhula?

9 Jehova okwa udanekela ovanhu aveshe onakwiiwa itunhula, kutya nee ovavaekwa ile oilyo yongudu inene. Ndele opo tu mone ouwa meudaneko olo, otu na okudulika koipango yaYe. (Jes. 48:17, 18) Natu ka konakoneni shi na sha nOvaisrael ovo va li koshi yOmhango yaMoses. Elalakano limwe lOmhango ola li okwaamena Ovaisrael moku va pa omifikamhango di na sha noinima yopamilele, okuungaunga noinima yopangeshefa, okufila oshisho ounona, okuungaunga nawa novanhu vakwao nosho tuu. (Ex. 20:14; Lev. 19:18, 35-37; Deut. 6:6-9) Okudulika koiteelelwa yaKalunga ohaku tu etele ouwa meenghedi da faafana, notu na oushili kutya kashi li omutengi okulonga ehalo laye. (Lesha 1 Johannes 5:3.) Ngaashi ashike Ovaisrael va li va amenwa kOmhango, nafye ngeenge otwa dulika keemhango nokomifikamhango daJehova Kalunga itatu ka kala ashike twa amenwa ndele ohatu ka kala yo twa ‘veluka meitavelo.’ — Tit. 1:13.

10. Omolwashike twa pumbwa okulitulila po efimbo lokukonakona Ombibeli nosho yo okuninga Elongelokalunga lOukwaneumbo oshivike keshe?

10 Oshitukulwa shehangano laJehova shokombada yedu otashi pula komesho meenghedi di lili noku lili. Pashihopaenenwa, eudeko letu li na sha noshili yOmbibeli otali ende tali yela. Osho osho twa teelela molwaashi ‘elila lovayuki oli li ngaashi eluwa tali tende, lo tali eta ouyelele tau hapupala fiyo omutenya tau tu.’ (Omayel. 4:18) Ndele otashi dulika twa pumbwa okulipula kutya: ‘Ohandi endele ngoo pamwe nouyelele wa pepalekwa u na sha neudeko letu lOmishangwa? Ohandi lesha ngoo Ombibeli efiku keshe? Ohandi lesha ngoo oishangomwa yetu noukeka? Mbela ame noukwaneumbo wetu ohatu ningi ngoo Elongelokalunga lOukwaneumbo oshivike keshe?’ Vahapu ohatu ka dimina kutya oinima ya tya ngaho kai fi idjuu okuninga, shapo ongeenge ashike omunhu ino litulila po efimbo loku i ninga. Inashi fimana tuu okukonga eshiivo lihapu lopamishangwa, oku li tula moilonga nokuninga exumokomesho lopamhepo, naunene tuu paife eshi oudjuu munene tau ehene popepi elela!

11. Omeenghedi dilipi oivilo yopefimbo lonale nokwoongala kokunena nosho yo oyoongalele hai eta ouwa?

11 Ehangano laJehova otali katuka eenghatu omolwouwa wetu eshi tali tu ladipike tu dulike  komayele omuyapostoli Paulus oo taa ti: “Tu filafaneni oshisho fye tu twafane omukumo mohole nomoilonga iwa. [Tuha] efe eongalo letu vene, ngaashi vamwe ve li po hava ningi, ndelenee tu kumaidafaneni, unene eshi tamu mono efiku olo tali ehene popepi.” (Heb. 10:24, 25) Ovaisrael ova li hava ningi oivilo yokomudo nosho yo oyoongalele imwe vali oyo ya li hai va tungu pamhepo. Ashike oivilo ya tya ngaho, ngaashi oshivilo she likalekelwa shomatwali shopefimbo laNehemia osha li lela omhito yehafo. (Ex. 23:15, 16; Neh. 8:9-18) Nafye ohatu mono omauwa a faafana pokwoongala nopoyoongalele yetu. Natu longifeni omafiloshisho aeshe oo pauyadi opo tu kale noupamhepo muwa notwa hafa. — Tit. 2:2.

12. Otu na okukala tu udite ngahelipi oilonga yokuudifa Ouhamba?

12 Tu li oilyo yehangano laKalunga, ohatu hafele okukufa ombinga ‘moilonga iyapuki yevangeli laKalunga.’ (Rom. 15:16) Okukufa ombinga ‘moilonga iyapuki’ otaku tu ningifa tu kale “ovalongi pamwe” naJehova, “Omuyapuki.” (1 Kor. 3:9; 1 Pet. 1:15) Okuudifa onghundana iwa otaku yapulifa edina laJehova liyapuki. Noshi li oufembanghenda munene okuudifa “onghundana iwa yaKalunga omuhafi.” — 1 Tim. 1:11NW.

13. Okukalamwenyo kwetu nosho yo okukala noupamhepo muwa okwe likolelela kushike?

13 Jehova okwa hala tu kale tu na oupamhepo muwa mokukala ovadiinini kuye nohatu yambidida ehangano laye moilonga i lili noku lili. Moses okwa li a lombwela Ovaisrael a ti: “Ohandi ifana eulu nedu li ninge nena eli eendombwedi oku mu vela ombedi. Onde mu hololela omwenyo nefyo, enangeko noupuna netulomutima. Hoololeni hano omwenyo, mu shiive okukala nomwenyo, nye noludalo leni, ngenge mu hole Omwene Kalunga keni nokupwilikina ondaka yaye nokukanyatela muye. Osheshi osho oukalimwenyo woye noule womafiku oye, opo u shiive okukala moshilonga osho Omwene okwa udanekela ooxo yeni Abraham, Isak naJakob nokwaana, Ye e shi va pe.” (Deut. 30:19, 20) Okukalamwenyo kwetu okwe likolela kokulonga ehalo laJehova, okukala tu mu hole, hatu dulika kondaka yaye nokukala ovadiinini kuye.

14. Omumwatate umwe okwa ti shike shi na sha noshitukulwa shehangano laKalunga li wetike?

14 Omumwatate Pryce Hughes oo a kala omudiinini kuKalunga nokwa kala ha dulika kehangano laYe okwa ti: “Ohandi pandula eshi nda kala handi wilikwa keshiivo li na sha nomalalakano aJehova oule womido fimbo omudo 1914 inau fika . . . Kapa li oshinima shimwe sha fimana kwaame shihe fi okukala ndi li popepi nehangano laJehova li wetike. Oshilihongomwa sha fimana osho nde lihonga monghalamwenyo yange osho okulineekela mehangano laJehova ndele hameendunge dopanhu. Osho osha kwafela nge ndi lididimikile omayeleko eitavelo monghalamwenyo yange. Kape na vali onghedi imwe omo omunhu ta dulu okuhokiwa nokunangekwa noupuna kuJehova ihe fi ashike okudulika komilandu dehangano laye.”

ENDELA PAMWE NEHANGANO LAKALUNGA

15. Yandja oshihopaenenwa shopamishangwa osho tashi ulike nghee tu na okutala ko omalunduluko e na sha neudeko letu lOmbibeli.

15 Ngeenge otwa hala okukala twa hokiwa nokunangekwa noupuna kuJehova pauhandimwe, otu na okukala hatu yambidida ehangano laye nokutambula ko omalunduluko e na sha neudeko letu lOmishangwa. Diladila kwaashi: Konima yefyo laJesus, Ovakriste Ovajuda omayovi ovo va li hava diinine Omhango, osha li shidjuu kuvo okumanguluka ko kuyo. (Oil. 21:17-20) Ndele eshi Paulus e va kwafela okupitila monhumwafo oyo a li a shangela Ovaheberi, ova li va dimina oushili oo kutya kava li va yapulwa komayambo  oo “haa yambwa pamhango,” ndele “okeyambo lolutu laKristus Jesus lumwe aluke nosha wana.” (Heb. 10:5-10) Nopehe nomalimbililo, vahapu vomOvakriste ovo Ovajuda ova li va lundulula etaleko lavo nokuninga exumokomesho lopamhepo. Nafye otu na okukala hatu konakona noukeka Ombibeli nosho yo oishangomwa yetu nokukala tu na etaleko la mbwalangadja ngeenge opa ningwa omalunduluko e na sha neudeko letu lEendjovo daKalunga ile loilonga yetu yokuudifa.

16. (a) Omanangeko noupuna elipi taa ka ningifa onghalamwenyo mounyuni mupe i kale iwa? (b) Oshike wa teelela nodjuulufi oku ka hafela mounyuni mupe?

16 Jehova ota ka twikila okunangeka noupuna aveshe ovo tava kala ovadiinini kuye nokehangano laye. Ovavaekwa ovadiinini otava ka hafela oufembanghenda wokupangela pamwe naKristus meulu. (Rom. 8:16, 17) Ngeenge otu na eteelelo noku ka kala kombada yedu, natu diladile kunghee tashi ka kala shihafifa okukala mOparadisa. Tu li oshitukulwa shehangano laJehova, inatu hafa tuu okulombwela vamwe paife kombinga yeudaneko laKalunga lounyuni mupe! (2 Pet. 3:13) Epsalme 37:11 ola ti: “Ovananheni vo otava ka fyuulula edu, ndee tava ka hafela ombili inene.” Ovanhu “otava ka dika omaumbo ndee tava kala mo” notava ka shambukilwa “oilonga yomake avo.” (Jes. 65:21, 22) Itapa ka kala vali omafininiko nondjala. (Eps. 72:13-16) Babilon shinene ita ka pukifa vali ovanhu, molwaashi ita ka kala po vali. (Eh. 18:8, 21) Oonakufya otava ka nyumunwa notava ka pewa omhito yokukala nomwenyo fiyo alushe. (Jes. 25:8; Oil. 24:15) Ovanhu omamiliyona ovo ve liyapulila Jehova kave na tuu eteelelo litunhula! Opo omaudaneko opamishangwa a tya ngaho a kale taa ti sha kufye pauhandimwe, otu na okutwikila okuninga exumokomesho lopamhepo nokweendela alushe pamwe nehangano laKalunga.

Mbela ou liwete u li mOparadisa? (Tala okatendo 16)

17. Otu na okukala tu na oikala ilipi i na sha nokulongela Jehova nosho yo ehangano laye?

17 Eshi exulilo longhalelo ei li li poduka neenghono, natu kaleni twa pama meitavelo nokulongela Jehova noudiinini pamwe nehangano laye. Oyo oyo oikala oyo omupsalme David a li e na, oo a imba ta ti: “Shimwe ashike onde shi ehela kOmwene, nde shi hala unene: ngeno ame ndi kale mongulu yOmwene omafiku ange aeshe, okutala ouwanyenye wOmwene, ndi lishipulule nawa motembeli yaye.” (Eps. 27:4) Onghee hano, keshe umwe womufye na kale omudiinini kuKalunga nokutwikila okweendela pamwe noshiwana shaye nosho yo nehangano laye.