Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Longifa Eendjovo daKalunga molwaashi odi na omwenyo

Longifa Eendjovo daKalunga molwaashi odi na omwenyo

“Ondjovo yaKalunga oi nomwenyo neenghono.” — HEB. 4:12.

1, 2. Jehova okwa li a pa Moses oshilonga shilipi, nokwa li e mu shilipaleka shike?

DILADILA ashike kutya oto kala u udite ngahelipi ngeenge ngeno owa pulwa uye koshipala shomupangeli omunaenghono u ka popile ko oshiwana shaJehova? Otashi dulika u kwatwe koshisho, u udite ino wana nowa tila. Mbela ngeno oto longekida ngahelipi etwalemo loye? Oshike osho u na okuninga opo eendjovo doye ndi kale ndi na eenghono u li omukalelipo waKalunga omunaenghono adishe?

2 Moses okwa li monghalo ya tya ngaho filufilu. Jehova okwa li a lombwela omulumenhu oo “omulininipiki unene e dule ovanhu aveshe kombada yedu,” kutya okwa li te ke mu tuma a ka mangulule oshiwana shaKalunga momafininiko nomoupika waFarao muEgipti. (Num. 12:3) Farao ka li e na efimaneko noku na ounhwa, ngaashi naanaa oiningwanima ye shi ulika. (Ex. 5:1, 2) Ndele nande ongaho, Jehova okwa li a hala Moses a shiivifile Farao kutya omamiliyona amwe omovapika vaye otaa ka fiya po oshilongo shaye. Oshi shii okuudiwa ko eshi Moses a pula Jehova ta ti: “Aame omushike ndi ye kuFarao, nondi pitife mo Ovaisrael muEgipti?” Moses otashi dulika a li e udite ina wana noita dulu oku shi ninga. Ndele Jehova okwa li e mu shilipaleka kutya ite ke shi ninga oye aeke. Jehova okwa ti: “Ame ohandi ka kala pamwe naave.” — Ex. 3:9-12.

3, 4. (a) Moses okwa li e na oumbada washike? (b) Mbela eshongo lilipi to dulu okufaafanifa naalo Moses a li a taalela?

 3 Mbela Moses okwa li e na oumbada washike? Otashi ulike kutya okwa li a tila kutya pamwe Farao ita ka pwilikina komukalelipo waJehova Kalunga. Okwa li yo a tila kutya oshiwana shavo itashi ka itavela kutya okwa hoololwa kuJehova e ke shi kufe mo muEgipti. Onghee hano, Moses okwa li a pula Jehova ta ti: “Ndelenee vo ngenge ihava itavele nge ndee itava pwilikine [ondaka] yange, ndelenee tava ti: Omwene ine ku lihololela?” — Ex. 3:15-18; 4:1.

4 Osho Jehova a nyamukula Moses nosho yo oiningwanima oyo ya ka shikula ko otai hongo keshe umwe womufye oshilihongomwa sha fimanenena. Oshoshili kutya otashi dulika ito ka holoka komesho yovapangeli. Ndele mbela oho mono shi li eshongo okupopya kombinga yaKalunga nOuhamba waye nokuli nokovanhu ashike ovo ho shakeneke efiku keshe? Ngeenge osho, konakona osho hatu lihongo moshimoniwa shaMoses.

“OSHIKE SHI LI MEKE LOYE?”

5. Jehova okwa li a dulifa Moses a ninge shike, nongahelipi osho sha li she mu ningifa aha kale vali a tila unene? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

5 Eshi Moses a li a popya kutya okwa tila ovanhu vaha ka tambule ko eendjovo daye, Kalunga okwa li e mu longekida a dule okuungaunga nonghalo oyo a taalela. Ehokololo olo li li muExodus ola ti: ‘Opo nee Omwene te mu pula, ta ti: Oshike shi li meke loye? Ndee ye ota nyamukula: Onhaili. Ndele Ye ta ti: I ekela poshi. Opo ye e i ekela poshi, ndele yo oya ninga eyoka, naMoses okwe li ya onhapo. Opo nee Omwene okwa lombwela Moses: Nana eke loye u li kwate komushila. Moses okwa nana eke laye nokwe li kwata, ndele lo ola ninga onhaili meke laye, opo venya va shiive okwiitavela nokutya, Omwene e ku lihololela.’ (Ex. 4:2-5) Kungaho, Kalunga okwa li a longifa eke laMoses a ulike kutya etumwalaka laye ola dja shili kuKalunga. Osho sha li tashi monika shi li odibo yongaho osha ka ninga omwenyo keenghono daKalunga. Oshikumwifilonga osho inashi pameka tuu eendjovo daMoses nokuulika kutya okwa li ta yambididwa shili kuKalunga! Onghee hano, Jehova okwa li a lombwela Moses ta ti: “Kufa hano onhaili ei meke loye, nayo u nokuninga omadidiliko.” (Ex. 4:17) Molwaashi okwa li a mona osho eenghono daKalunga da longa meke laye, Moses okwa li a pula komesho nokwa li a ya e li omukalelipo waKalunga kashili koshiwana shaye nokoshipala shaFarao nopehe na oumbada. — Ex. 4:29-31; 7:8-13.

6. (a) Oshike shi na okukala momake etu eshi hatu udifa, nomolwashike? (b) Yelifa nghee ‘ondjovo yaKalunga i nomwenyo’ nosho yo nghee i “neenghono.”

6 Otashi dulika nafye tu pulwe epulo la faafana ngeenge hatu i tu ka lombwele ovanhu etumwalaka lOmbibeli, kutya: “Oshike shi li meke loye?” Luhapu ohatu kala tu na Ombibeli peke opo tu i longife. Nonande vamwe otashi dulika va tala ko Ombibeli i li embo longaho, Jehova oha popi nafye okupitila mEendjovo daye da nwefwa mo. (2 Pet. 1:21) Oi na omaudaneko aKalunga e na sha noinima oyo tai ka ningwa koshi yepangelo lOuhamba waye. Nomolwaasho omuyapostoli Paulus a shanga ta ti: “Ondjovo yaKalunga oi nomwenyo neenghono.” (Lesha Ovaheberi 4:12.) Omaudaneko aJehova aeshe ooshili noihaa lunduluka molwaashi alushe ota longo metwokumwe nao opo a wanifwe. (Jes. 46:10; 55:11) Ngeenge omunhu okwa didilike oshinima sha tya ngaho shi na sha nEendjovo daJehova, osho ha lesha mOmbibeli otashi kala shi na eenghono monghalamwenyo yaye.

7. Ongahelipi hatu dulu ‘okutukula nawa ondjovo yoshili’?

7 Jehova okwa tula momake etu Eendjovo daye di na omwenyo odo hatu dulu okuulika nado kutya etumwalaka letu oli shii okulineekelwa nola dja shili kuye. Nomolwaasho konima eshi omuyapostoli Paulus a li a shangela Ovaheberi, okwa li a ladipika omona waye wopamhepo Timoteus a ‘diinine okutukula nawa ondjovo yoshili.’ (2 Tim. 2:15) Ongahelipi nafye hatu dulu okutula moilonga omayele aPaulus? Omokulesha nawa omishangwa da hoololekeka odo tadi dulu okuhanga omitima daavo tave tu pwilikine. Oufo ovo va pita  mo 2013 ova nuninwa oku tu kwafela tu ninge naanaa ngaho.

LESHA OMUSHANGWA WA HOOLOLEKEKA

8. Oshike osho omupashukili umwe woilonga a popya shi na sha noufo?

8 Oufo aveshe vape ova longwa monghedi ya faafana. Onghee hano, ngeenge otwa shiiva okulongifa kamwe, aveshe ohatu ka kala tu shii oku va longifa. Mbela ova pu okulongifa? Omupashukili woilonga umwe wokuHawaii sha-U.S.A., okwa ti: “Katwa li naanaa tu shii ngeenge oufo ovo vape otava ka pondola moilonga yeumbo neumbo nosho yo mokuyandja oundombwedi moipafi.” Okwa mona kutya, onghedi omo oufo ovo va shangwa ohai kwafele ovanhu va nyamukule noupu, naasho luhapu ohashi twala meenghundafana dihokwifa. Oku wete kutya osho ohashi ningwa molwaashi epulo omunhu ote li nyamukula ta hoolola pomanyamukulo oo e li kombada yokafo. Omuneumbo ihe lipula unene nongeenge ota ka yandja ngoo enyamulo li li mondjila ile hasho.

9, 10. (a) Ongahelipi oufo vetu have tu kwafele tu longife Ombibeli noupu? (b) Oufo velipi ho longifa nomupondo, nomolwashike?

9 Okafo keshe oke tu pa omushangwa wa hoololekeka oo tu na okulesha. Pashihopaenenwa, diladila shi na sha nokafo Okumona oixuna oku na ngoo fiku ku ka xule po? Kashi na nee mbudi kutya eshi omuneumbo a nyamukula epulo olo okwa hoolola po “heeno,” “ahowe” ile “shiimba ngoo,” fimbo ino tya sha shimwe shi lili, pandja okafo meni ndele to ti: “Tala osho Ombibeli tai ti.” Opo nee to lesha Ehololo 21:3, 4.

10 Osho osha faafana nongeenge to longifa okafo Owa tala ko ngahelipi Ombibeli?, kashi na nee mbudi kutya omuneumbo okwa hoolola po enyamukulo lilipi opo a nyamukule epulo olo.Pandja ashike meni lokafo ndele to ti: “Ombibeli oya ti kutya ‘Omishangwa adishe oda yandjwa keenghono domhepo yaKalunga.’” Oto dulu oku weda ko kutya, “Ovelishe oyo oya popya shihapu.” Opo nee pandja Ombibeli yoye ndele to lesha 2 Timoteus 3:16, 17.

11, 12. (a) Omonghedi ilipi to dulu okulongifa oufo opo u hafele oukalele woye? (b) Ongahelipi oufo tava dulu oku ku kwafela u shune ko komuneumbo?

11 Onghedi omo omuneumbo te linyenge oyo tai ka ufa kutya oto ka lesha nokukundafana naye shi fike peni mokafo oko. Kungaho ito ka yandja ashike okafo komuneumbo, ndele oto ka dula yo oku mu leshela mEendjovo daKalunga, kutya nee ovelishe ashike imwe ile mbali petalelepo lotete. Opo nee, moshikando tashi landula otamu ka dula okutwikila neenghundafana.

12 Konima yokafo keshe oku na epulo li li koshi  yokapalanyole “Diladila kombinga yaashi” nomishangwa odo to dulu okuuya mu kundafane pelishuneko. Mokafo, Owa tala ko ngahelipi onakwiiwa? omu na epulo olo tamu dulu oku ka kundafana moshikando tashi landula, olo tali ti: “Ongahelipi Kalunga ta ka xwepopaleka ounyuni wetu?” Opa etwa omishangwa ngaashi Mateus 6:9, 10 nosho yo Daniel 2:44. Okafo, Oonakufya otava dulu ngoo shili okukala vali nomwenyo? oke na epulo olo tamu dulu okukundafana, olo kutya: “Omolwashike hatu kulupa nohatu fi?” pa etwa omishangwa ngaashi: Genesis 3:17-19 nosho yo Ovaroma 5:12.

13. Yelifa nghee to dulu okulongifa oufo opo u hovele omakonakonombibeli.

13 Okulongifa oufo otaku dulu oku ku kwafela u hovele omakonakonombibeli. Ngeenge omunhu okwa lesha okafano oko ke li konima yokafo noshikwaelektronika, otake mu twala konhele yetu yokointaneta osho tashi dulu oku mu ladipika a konakone Ombibeli. Oufo ova tofa mo yo okambo Onghundana iwa ya dja kuKalunga! nova ulika yo koshikundafanwa shonhumba kondadalunde. Pashihopaenenwa, okafo, Olyelye ta pangele lelalela ounyuni? otake ku twala koshileshwa 5 shokambo oko. Okafo, Oshike tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa? otake ku twala koshileshwa 9. Ngeenge owa longifa oufo monghedi ya tya ngaho, oto ka kala u na onghedindjikilile yokulongifa Ombibeli petalelepo lotete nopomalishuneko. Naasho otashi dulu oku ku kwafela u hovele omakonakonombibeli mahapu. Oshike vali to dulu okuninga opo u longife Eendjovo daKalunga noukeka moukalele woye?

KUNDAFANA OINIMA OYO OVANHU TAVE LIPULA NAYO

14, 15. Ongahelipi to dulu okuhopaenena oikala yaPaulus ngeenge u li moukalele?

14 Paulus okwa li a halelela okuudifila ovanhu “vahapu” ngaashi tashi dulika moukalele waye. (Lesha 1 Ovakorinto 9:19-23.) Didilika kutya Paulus okwa li a hala ‘okulikola Ovajuda, okulikola ava ve li koshi yomhango, okulikola ava vehe nomhango nokulikola oingone.’ Okwa li a hala okuninga “omukwao waaveshe muaishe, opo [a] xupife nande ovamwe.” (Oil. 20:21) Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena oikala yaPaulus eshi hatu lilongekidile okuudifila oshili ‘ovanhu aveshe’ moshitukulwa shetu? — 1 Tim. 2:3, 4.

15 Ope na omaetepo oo haa holoka mokafo Oukalele Wetu wOuhamba omwedi keshe. Kendabala oku a longifa. Ashike ngeenge ope na oinima imwe oyo ovanhu moshitukulwa sheni tave lipula nayo, ninga etwalemo loye le likolelela kwaasho opo va kale ve na ohokwe. Diladila shi na sha nomudingonoko omo u li, ovanhu ovo ve li mo nosho osho tave lipula unene nasho. Opo nee, diladila kutya omushangwa ulipi tau ke va kwafela. Omupashukilishikandjo umwe okwa li a popya onghedi omo ye nomukulukadi waye hava yandje elitulemo kOmbibeli, eshi a ti: “Ngeenge eenghundafana otwe di ningi pauxupi notwa yukilila koshitwa, ovaneumbo ohave tu pitike tu va leshele ovelishe nande imwe. Konima eshi twa popifa ovaneumbo tu na eembibeli detu da pandjuka pomake, ohatu va leshele omushangwa.” Natu ka taleni koihopaenenwa imwe yomatwalemo, omapulo nomishangwa oyo ya ningwa omalolelo moukalele, oyo naave to dulu okulongifa moshitukulwa sheni.

Oho longifa ngoo Ombibeli noufo nomupondo moukalele woye? (Tala okatendo 8-13)

16. Yelifa nghee Jesaja 14:7 ta dulu okulongifwa moukalele.

16 Ngeenge ou li moshitukulwa omo ovanhu vehe na naanaa ombili, oto dulu okupula omunhu kutya: “Owa diladila ngoo nande onale oku ka uda eenghundana defiku keshe di li ngaha: ‘Edu alishe ola fuda, la omba, ndele [ovanhu] otava nyakukwa pombada’? Osho osho Ombibeli tai ti muJesaja 14:7. Ombibeli oi na omaudaneko aKalunga mahapu e na sha nefimbo lombili olo tali ke uya monakwiiwa.” Opo nee leshela omunhu mOmbibeli limwe lomomaudaneko oo.

17. Ongahelipi to dulu okuninga etwalemo fimbo ino leshela omuneumbo Mateus 5:3?

17 Mbela ovalumenhu vahapu moshitukulwa sheni ohava mono oyuuyemo noudjuu? Ngeenge osho, oto dulu okuhovela eenghundafana mokupula kutya: “Mbela omulumenhu oku na okukala  ha mono oimaliwa i fike peni opo oukwaneumbo waye u kale wa hafa?” Shimha a nyamukula, oto dulu okutya ngaha: “Ovalumenhu vahapu ohava mono shi dulife opo, ndele omaukwaneumbo avo natango inaa wanenwa. Mbela oto diladila kutya oshike lela oukwaneumbo wa pumbwa?” Opo nee lesha Mateus 5:3 nokuulika nghee ekonakonombibeli hali ningwa.

18. Ongahelipi to dulu okulongifa Jeremia 29:11 opo u hekeleke vamwe?

18 Mbela ovanhu moshitukulwa sheni otava mono oixuna omolwoshiponga shonhumba osho sha holokele mo? Ngeenge osho, oto dulu okuhovela etwalemo loye mokutya: “Onde mu etela etumwalaka lehekeleko. (Lesha Jeremia 29:11.) Mbela owa didilika ngoo oinima itatu oyo Kalunga e tu halela? ‘Ombili,’ ‘efimbo lokomesho’ nosho yo ‘eteelelo.’ Kashi fi mbela oshinima shiwa okushiiva kutya okwa hala tu kale nonghalamwenyo iwa? Mbela osho otashi shiiva ngahelipi?” Opo nee mu ulikila oshileshwa sha yukila oko mokambo Onghundana iwa.

19. Yelifa nghee Ehololo 14:6, 7 tali dulu okulongifwa mokukundafana novanhu ovo ve na ohokwe moinima i na sha nelongelokalunga.

19 Mbela ovanhu vopomudingonoko weni ove na ohokwe moinima i na sha nelongelokalunga? Ngeenge osho, oto dulu okuhovela eenghundafana mokupula kutya: “Ngeenge ngeno omweengeli wonhumba okwa popi naave, oto ka pwilikina ngoo kwaasho ta ti? (Lesha Ehololo 14:6, 7.) Molwaashi omweengeli oo ta popi mehololo ota ti ‘tila Kalunga,’ mbela inashi fimana okushiiva kutya ota popi kombinga yaKalunga elipi? Omweengeli oo okwe tu ulikila kutya ota popi kombinga yaKalunga elipi eshi a ti kutya oye ‘ou a shita eulu nedu.’ Mbela olyelye edina laye?” Opo nee lesha Epsalme 124:8, olo tali ti: “Ekwafo letu oli li medina [laJehova, NW] ou omushiti weulu nedu.” Opo nee oto dulu oku mu pula ngeenge okwa hala u mu yelifile shihapu shi na sha naJehova Kalunga.

20. (a) Ongahelipi Omayeletumbulo 30:4 taa dulu okulongifwa mokuhonga umwe edina laKalunga? (b) Mbela ope na omushangwa wonhumba kondadalunde oo ho longifa nohau eta oidjemo iwa?

20 Oto dulu okuhovela eenghundafana nomunyasha mokutya: “Onda hala oku ku leshela omushangwa oo wa pendula epulo la fimanenena. (Lesha Omayeletumbulo 30:4.) Oo ta popiwa movelishe oyo itashi shiiva a kale omunhu, ndele oku na okukala Omushiti wetu. * Ongahelipi hatu dulu okushiiva kutya edina laye olyelye? Onda hala oku li kuulikila mOmbibeli.”

EENDJOVO DAKALUNGA NADI DANE ONGHANDANGALA MOUKALELE WOYE

21, 22. (a) Ongahelipi omushangwa wa hoololekeka tau dulu okulundulula onghalamwenyo yomunhu? (b) Owa tokola toko okuninga shike eshi to wanifa po oukalele woye?

21 Iho kala naanaa u shii nghee ovanhu tave ke linyenga komushangwa oo wa hoololekeka. Pashihopaenenwa, Eendombwedi mbali dokuAustralia oda li da konghola pomuvelo womukainhu umwe omunyasha. Ondombwedi imwe oye mu pula tai ti: “Ou shii edina laKalunga?” Opo nee tai mu leshele omushangwa — Epsalme 83:18, NW. Omukainhu oo okwa ti: “Onda li nda kumwa neenghono! Konima eshi va ya, onda shinga oshinano sheekilometa 56 handi i kofitola yomambo opo ndi ka tale ngeenge edina olo oli li ngoo momatoloko amwe eembibeli nomomamboitya. Eshi nda tomhwa kutya edina laKalunga oJehova, onda li handi lipula kutya oshike vali osho ndihe shii.” Diva konima yaasho omukainhu oo nomuvaleki waye ova li va hovela okukonakona Ombibeli nolwanima ova ka ninginifwa.

22 Eendjovo daKalunga ohadi lundulula onghalamwenyo yaavo have di lesha nohava hovele okukala ve na eitavelo momaudaneko aJehova. (Lesha 1 Ovatessaloniki 2:13.) Etumwalaka lOmbibeli oli na eenghono li dule keshe osho tashi dulika u kendabale okupopya opo u hange omutima womunhu. Nomolwaasho, ngeenge otashi shiiva, natu longifeni Eendjovo daKalunga pomhito keshe molwaashi odi na omwenyo.

^ okat. 20 Tala “Omapulo a dja kovaleshi” mOshungonangelo yOshiingilisha yo 15 Juli 1987, epandja 31.