Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Dimbulukweni ovo ve li moilonga yefimbo li yadi

Dimbulukweni ovo ve li moilonga yefimbo li yadi

[Ohatu] dimbulukwa alushe oshilonga shomeitavelo, [noilonga yeni, NW] yopahole.’ — 1 TES. 1:3.

1. Paulus okwa li e uditile ngahelipi ovo va li tava longele Jehova noudiinini?

OMUYAPOSTOLI Paulus okwa li a lenga ovo va li tava longo noudiinini mokuudifa onghundana iwa. Okwa ti: “[Ohatu kala] nokudimbulukwa alushe koshipala shaKalunga Tate yetu oshilonga shomeitavelo, [noilonga yeni, NW] mohole nelididimiko leni meteelelombwile lOmwene wetu Jesus Kristus.” (1 Tes. 1:3) Jehova naye okwa lenga oilonga yopahole yaaveshe ovo tave mu longele noudiinini, kashi na nee mbudi kutya otava longo shihapu ile oshinini. — Heb. 6:10.

2. Ohatu ka kundafana shike moshitukulwa eshi?

2 Ovakriste vakwetu vahapu vomefimbo la pita novokunena, ova ninga omaliyambo manene opo va longele Jehova efimbo li yadi. Natu ka taleni kutya vamwe mefelemudo lotete ova li va ninga shike opo va longele Jehova. Ohatu ka kundafana yo omaludi oilonga yefimbo li yadi oyo tai longwa kunena nanghee hatu dulu okukwafela ovo tave i longo.

OVAKRISTE VOMEFELEMUDO LOTETE

3, 4. (a) Ovakriste vamwe vomefelemudo lotete ova li hava longo oilonga yefimbo li yadi ilipi? (b) Ongahelipi eemhumbwe davo dopalutu da li da filwa oshisho?

3 Diva konima eshi Jesus a ninginifwa, okwa li a hovela okuudifa kombinga yOuhamba nokwa li a honga vamwe va ninge sha faafana. (Luk. 3:21-23; 4:14, 15, 43) Konima eshi a fya, ovayapostoli vaye ova li tava kwatele komesho mokutamununa mo oilonga yokuudifa. (Oil. 5:42;  6:7) Ovakriste vamwe, ngaashi Filippus, ova li tava longo ve li ovatumwa moPalestina. (Oil. 8:5, 40; 21:8) Paulus nosho yo ovatumwa vakwao ova li va ya kondje yoilongo. (Oil. 13:2-4; 14:26; 2 Kor. 1:19) Vamwe vali ngaashi Silvanus (Silas), Markus naLukas ova li hava longo ve li ovashangululi ile ovashangi. (1 Pet. 5:12) Ovamwameme vahapu navo ova li va longa pamwe novamwatate ovadiinini va tya ngaho. (Oil. 18:26; Rom. 16:1, 2) Oimoniwa yavo itunhula oya ningifa Omishangwa dopaKriste dOshigreka di kale dihokwifa okulesha, notai ulike kutya Jehova okwa lenga oilonga yovapiya vaye noha file oshisho eemhumbwe davo.

4 Ovalongi vefimbo li yadi vonale ova li hava file oshisho ngahelipi eemhumbwe davo dopalutu? Omafimbo amwe ova li hava yakulwa nokupewa omakwafo amwe vali kOvakriste vakwao, ashike kava li hava komangele va pewe omakwafo a tya ngaho. (1 Kor. 9:11-15) Oohandimwe vamwe nosho yo omaongalo okwa li haa yandje omakwafo nehalo liwa. (Lesha Oilonga 16:14, 15; Ovafilippi 4:15-18.) Paulus novaendi pamwe naye ova li yo hava longo omalupita oilonga yokulikongela omboloto opo ve likwafe.

OVALONGI VEFIMBO LI YADI VOKUNENA

5. Ovalihomboli vamwe ova ulika ngahelipi nghee ve udite eshi ve li moilonga yefimbo li yadi?

5 Nokunena ope na yo vahapu ovo tava longo noudiinini moilonga yefimbo li yadi i lili noku lili. (Tala oshimhungu, “ Oilonga yefimbo li yadi i lili noku lili.”) Mbela oilonga oyo va hoolola ove i uditile ngahelipi? Ngeenge owe va pula epulo olo oto ka tuwa omukumo mokuuda nghee ve i uditile. Pashihopaenenwa, omumwatate umwe oo a li omukokolindjila wondjikilile, ta ningi omukokolindjila e likalekelwa, ta ningi omutumwa noxuuninwa okwa ninga Omubetel kondje yoilongo, okwa ti: “Onda mona kutya okuya moilonga yefimbo li yadi oku li limwe lomomahoololo a denga mbada oo nda ninga monghalamwenyo yange. Eshi nda li ndi na omido 18, onda li handi nyengwa okuninga etokolo kutya nandi ye kounivesiti, nandi longe oilonga yefimbo li yadi yokulikongela omboloto ile nandi ninge omukokolindjila. Oshimoniwa shange osha kwafela nge ndi mone kutya Jehova iha dimbwa omaliyambo oo omunhu wa ninga opo u mu longele efimbo li yadi. Onda dula okulongifa ounghulungu nokudula oko Jehova a pa nge monghedi omo ngeno inandi dulu oku i longifa ngeno onda hoololele eifano lomounyuni.” Omukulukadi waye okwa ti: “Oshilonga keshe osho twa longa moilonga yefimbo li yadi osha kwafela nge ndi kule pamhepo. Otu wete kutya Jehova okwe tu amena note tu wilike lwoikando meenghedi omo ngeno ine shi ninga ngeno katwa li hatu mu longele efimbo li yadi. Ohandi pandula Jehova efiku keshe eshi tu li moilonga yefimbo li yadi.” Mbela naave ino hala okukala nonghedi yokukalamwenyo ya tya ngaho?

6. Jehova oku uditile ngahelipi oilonga oyo hatu mu longele?

6 Vamwe eenghalo davo itadi va pitike va longele Jehova efimbo li yadi. Ndele otu shii kutya Jehova okwa lenga osho tave mu longele nomutima aushe. Diladila kombinga yaavo Paulus a popya komadina muFilemon 1-3, mwa kwatelwa ovamwatate aveshe ovo va li meongalo laKolossi. (Lesha.) Paulus nosho yo Jehova ova li va lenga oilonga yovamwatate ovo youdiinini. Sha faafana kunena, Tate yetu womeulu okwa lenga oilonga yoye. Ndele mbela ongahelipi to dulu okuyambidida ovo ve li moilonga yefimbo li yadi?

OKUYAMBIDIDA OVAKOKOLINDJILA

7, 8. Oukokolindjila owa kwatela mo shike, nongahelipi vamwe meongalo tava dulu okukwafela ovakokolindjila?

7 Ngaashi ovaudifi ovaladi vomefelemudo lotete, ovakokolindjila ovaladi ove li odjo yetwomukumo momaongalo. Vahapu ohava longo moukalele eevili 70 lwaapo omwedi keshe. Ongahelipi to dulu oku va kwafela?

8 Omumwameme umwe omukokolindjila wedina Shari okwa ti: “Ovakokolindjila ohava monika va pama molwaashi ohava i moukalele efiku keshe. Ndele nande ongaho, ova pumbwa etwomukumo.” (Rom. 1:11, 12) Omumwameme umwe oo a kokola ondjila oule womido dihapu okwa popya shi na sha novakokolindjila vomeongalo lavo  a ti: “Ohava longo noudiinini nopehe na olufuwo. Ashike ohave shi pandula ngeenge vamwe tava longifa oyeendifo yavo eshi tava longo pamwe navo moukalele, ve va shiva va lye pamwe navo, ve va pa oshimaliwa shomahooli ile shokulikwafa. Okuninga ngaho otaku ulike lela kutya ou na ko nasha navo.”

9, 10. Vamwe ova ninga shike opo va kwafele ovakokolindjila momaongalo avo?

9 Mbela ino hala okukwafela ovakokolindjila moukalele wavo? Omukokolindjila wedina Bobbi okwa ti: “Otwa pumbwa ovamwatate novamwameme ovo hatu dulu okulonga pamwe navo moukalele mokati koshivike.” Omukokolindjila umwe vali womeongalo looBobbi okwa weda ko ta ti: “Oshidjuu okumona oo tamu longo naye efimbo lomutenya.” Omumwameme umwe oo paife ta longo koBetel moBrooklyn ota dimbuluka nehafo nghee a li a kwafelwa eshi a li ta kokola ondjila, a ti: “Omumwameme umwe oo a li e na ohauto okwa li a lombwela nge ta ti: ‘Efimbo keshe uhe na oo tamu ka longa naye, dengele nge ashike opo tu ye pamwe.’ Okwa li a kwafela nge neenghono ndi twikile okukokola ondjila.” Omumwameme Shari okwa ti: “Konima youkalele, ovakokolindjila ovo inava hombola ile inava hombolwa luhapu ohava ka kala ashike ovo aveke. Omafimbo nomafimbo oto dulu okushiva ovamwatate novamwameme ovo inava hombola ile inava hombolwa kelongelokalunga loukwaneumbo weni. Oku va shiva mu kufe ombinga pamwe navo momalipyakidilo e lili noku lili nasho otashi va kwafele yo va kale va pama.”

10 Omumwameme umwe oo a kala moilonga yefimbo li yadi oule womido hanga 50 okwa popya shi na sha nekwafo olo ye novamwameme vakwao inava hombolwa va li va pewa, a ti: “Ovakulunhuongalo vomeongalo letu ova li hava talele po ovakokolindjila alushe konima yeemwedi mbali lwaapo. Ova li have tu pula shi na sha noukolele wetu, oilonga yokulikongela omboloto nokushilipaleka ngeenge otu na oisho yonhumba. Ova li va halelela oku tu kwafela. Ova li have tu talele po koufuleta vetu opo va mone ngeenge otwa pumbwa ekwafo moshinima shonhumba.” Osho otashi tu dimbulukifa olupandu olo Paulus a li a ulika omolwekwafo olo a li a pewa komulumenhu umwe wokuEfeso. — 2 Tim. 1:18.

11. Oukokolindjila we likalekelwa owa kwatela mo shike?

11 Omaongalo amwe okwa nangekwa noupuna molwaashi omu na ovakokolindjila ve likalekelwa.  Vahapu vomovamwatate novamwameme va tya ngaho ohava longo moukalele eevili 130 omwedi keshe. Molwaashi ohava longo efimbo lihapu moukalele nomokukwafela meenghedi vali dimwe, kave na efimbo lokulonga oilonga yokulikongela omboloto. Oshitaimbelewa ohashi va pe okamaliwa ka yeleka omwedi keshe opo va yandje elitulemo koukalele wavo.

12. Ongahelipi ovakulunhuongalo nosho yo vamwe tava dulu okukwafela ovakokolindjila ve likalekelwa?

12 Ongahelipi hatu dulu okukwafela ovakokolindjila ve likalekelwa? Omukulunhuongalo umwe oo ta longo koshitaimbelewa noha kwatafana novakokolindjila ve likalekelwa vahapu okwa ti: “Ovakulunhuongalo ova pumbwa okukala hava popi novakokolindjila ve likalekelwa opo va shiive eenghalo davo nokumona nghee tava dulu oku va yambidida. Eendombwedi dimwe ohadi diladila kutya ovakokolindjila ve likalekelwa ove na sha wana molwaashi ohava pewa okamaliwa kehangano, ndele ovamwatate momaongalo navo otava dulu oku va kwafela meenghedi dihapu.” Ngaashi ovakokolindjila vondjikilile, ovakokolindjila ve likalekelwa navo ohave shi pandula ngeenge vamwe tava ka longa pamwe navo moukalele. Mbela ito dulu okukwafela monghedi ya tya ngaho?

NGHEE HATU DULU OKUKWAFELA OVAPASHUKILISHIKANDJO

13, 14. (a) Oshike tu na okudimbuluka kombinga yovapashukilishikandjo? (b) Oshike osho to dulu okuninga po opo u kwafele ovapashukilishikandjo?

13 Ovapashukilishikandjo novakulukadi vavo ova talika ko ve li ovanhu va pama pamhepo. Osho oshoshili, ashike navo ova pumbwa etwomukumo, ovo tava longo navo moukalele nokukufa ombinga pamwe navamwe momalihafifo e li pandjele. Ongahelipi ngeenge otava vele nova kwatelwa meembete, tashi dulika va pumbwa okutandwa ile ouhaku vali umwe? Itava ka kala tuu va talalelwa ngeenge ovamwatate novamwameme vomoshitukulwa tave va file oshisho notava ulike kutya ove na ko nasha navo! Otu wete kutya Lukas “omuhakuli omuholike,” oo a shanga embo lOilonga okwa li a fila oshisho eemhumbwe daPaulus novaendi pamwe naye. — Kol. 4:14; Oil. 20:5–21:18.

14 Ovapashukilishikandjo novakulukadi vavo ova pumbwa ookaume kopofingo. Omupashukilishikandjo umwe okwa ti: “Ookaume kange ova fa ashike hava kala ve shii kutya onaini nda pumbwa etwomukumo. Ohava pula nge omapulo oo taa ulike kutya ove na ko nasha naame, naasho ohashi kwafele nge ndi popye oisho yange. Ove li ekwafo linene kwaame molwaashi ohava pwilikine nelitulemo kwaasho handi popi.” Ovapashukilishikandjo novakulukadi vavo ohave shi pandula neenghono ngeenge ovamwatate novamwameme tava ulike kutya ove na ko nasha navo nokupanga oukaume washili navo.

OKUYAMBIDIDA OVABETEL

15, 16. Omolwashike oilonga yOvabetel naavo hava longo pOmalupale Oyoongalele ya fimana, nongahelipi hatu dulu oku va yambidida?

15 Ovo tava longo koBetel nopOmalupale Oyoongalele mounyuni aushe ohava yambidida oilonga yOuhamba moilongo oyo tai pashukilwa koitaimbelewa yavo. Ngeenge meongalo ile moshikandjo sheni omu na Ovabetel, ongahelipi to dulu okuulika kutya ou na ko nasha navo?

16 Ovo vape kObetel otashi dulika va kale va djuulukwa oko va dja, molwaashi ova fiya ko ovapambele vavo nookaume. Ihava kala tuu va hafa ngeenge Ovabetel vakwao ile oilyo yeongalo lavo lipe tava pange oukaume navo! (Mark. 10:29, 30) Omalipyakidilo avo efiku keshe ohae va pe omhito va kale pokwoongala kweongalo nova kufe ombinga moukalele oshivike keshe. Ndele omafimbo amwe, Ovabetel otashi dulika va kale ve na oilonga ya wedwa po. Oshiwa ngeenge omaongalo taa udu ko oshinima sha tya ngaho nokuulika kutya okwa lenga Ovabetel noilonga yavo. — Lesha 1 Ovatessaloniki 2:9.

OKUKWAFELA OVALONGI VEFIMBO LI YADI OVO TAVA LONGO KONDJE YOILONGO

17, 18. Ovalongi vefimbo li yadi ovo hava ka longa kondje yoilongo ohava longo oilonga yoludi lilipi?

17 Ovo va tambula ko oshilonga shoku ka longa kondje yoilongo ohava shakeneke omashongo  ngaashi okulya oikulya ipe, okulihonga elaka lipe, okutambula ko eputuko nonghedi yokukalamwenyo ipe. Omolwashike va hoolola okutambula ko oshilonga osho shi na omashongo?

18 Vamwe ovo hava i kondje yoilongo ove li ovatumwa nohava longifa efimbo lavo lihapu moukalele. Omolwedeulo olo va mona, ove na owino wokuudifa nokuhonga nohava tukulilafana navamwe meongalo owino wa tya ngaho. Oshitaimbelewa ohashi file oshisho ovatumwa moku va futila eenhele di li paunafangwa omo hava kala noku va pa okamaliwa kokulikwafa. Vamwe ovo tava longo kondje yoilongo ohava longo moitaimbelewa ile va kwafele mokutunga oitaimbelewa, eembelewa dokutoloka, Omalupale Oyoongalele ile Omalupale Ouhamba. Oshitaimbelewa ohashi va pe oikulya, onhele yokukala nomakwafo vali amwe. Ngaashi Ovabetel, navo ohava i kokwoongala pandjikilile nokukufa ombinga moukalele, onghee hano, ove li enangekonoupuna meenghedi dihapu.

19. Oshike tu na okukaleka momadiladilo shi na sha naavo tava longo moshilongo shetu va dja koilongo imwe?

19 Ongahelipi to dulu okukwafela ovalongi vefimbo li yadi ovo tava longo moshilongo sheni? Dimbuluka kutya potete otashi dulika va kale inava ikilila oikulya yomoshitukulwa. Onghee hano, ngeenge to va shivi mu lye pamwe navo, va pula tete kutya ova hala okulya oikulya yoludi lilipi ile oyo va hala okulola. Ve lididimikila eshi tava kendabala okulihonga elaka neputuko lomoshitukulwa. Otashi dulika tashi pula olule opo va ude ko keshe osho to popi, ashike va pukulula nonheni eshi tava tumbula oitya molwaashi ova hala okulihonga.

20. Ongahelipi hatu dulu okukwafela ovalongi vefimbo li yadi novadali vavo?

20 Mokweendela ko kwefimbo, ovalongi vefimbo li yadi ovo tava longo kondje yoilongo otashi dulika ve lipule nanghee tava dulu okukwafela ovadali vavo ovanamido. Ndele ngeenge ovadali Eendombwedi, luhapu ohava kala va halelela ovana vavo va kale moshilonga shavo. (3 Joh. 4) Nopehe na omalimbililo, ovalongi vefimbo li yadi ohava ningi keshe osho tava dulu va file oshisho ovadali vavo mokukala have va talele po luhapu ngaashi tashi dulika. Ndele ovo ve li popepi novadali otava dulu okuyakula mo ovo ve li moilonga yefimbo li yadi mokukwafela ovadali ovo ovanamido ngeenge osha pumbiwa. Inatu dimbwa kutya ovo ve li moilonga yefimbo li yadi ove lipyakidila neenghono tava yambidida oilonga yokuudifa, oilonga oyo ya fimanenena kombada yedu kunena. (Mat. 28:19, 20) Mbela ove nosho yo eongalo leni itamu dulu okukwafela ovadali vovalongi vefimbo li yadi ovo va pumbwa ekwafo?

21. Ovo ve li moilonga yefimbo li yadi ove uditile ngahelipi ekwafo netwomukumo olo hava pewa kuvamwe?

21 Ovo ve li moilonga yefimbo li yadi ihava longo noudiinini molwaashi va hala okupunapala, ndele ohave shi ningi molwaashi va hala okulongela Jehova nokukwafela vamwe. Onghee hano, otava pandula neenghono ekwafo keshe to va pe. Omumwameme oo ta longo kondje yoilongo okwa popya shi na sha naasho vahapu hava kala ve udite, a ti: “Nokuli nonhumwafo ile okakalata kolupandu otaka ulike kutya vamwe otave ku diladila nova hafela osho to ningi.”

22. Ou udite ngahelipi shi na sha noilonga yefimbo li yadi?

22 Okulongela Jehova efimbo li yadi oku li lela onghedi yokukalamwenyo ya denga mbada. Oi na omashongo, ndele otai ku hongo noku ku kwafela u kale wa wanenwa. Ovalongi vefimbo li yadi otava dulu okulihonga oilihongomwa nomaukwatya oo a pumbiwa paife nomounyuni mupe. Onghee hano, atusheni natu twikileni ‘okudimbulukwa alushe oshilonga shomeitavelo noilonga yopahole’ yaavo ve li moilonga yefimbo li yadi. — 1 Tes. 1:3.