Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Omayele okuhombola ‘ashike mOmwene’ natango otaa longo ngoo?

Omayele okuhombola ‘ashike mOmwene’ natango otaa longo ngoo?

“Ame nghi wete mo kaume kopahombo meongalo, nonda tila okulikulupila.”

“Ovalumenhu vamwe vomounyuni ove na olukeno, ohole nove na ko nasha. Kave na outondwe nelongelokalunga lange nohava monika va hokwifa ve dule ovamwatate vamwe meongalo.”

Ovapiya vaKalunga vamwe ovo inava hombolwa ile inava hombola ohava popi eendjovo da yukila oko. Ove shii kutya Jehova okwa hala ovapiya vaye va hombole ‘ashike mOmwene’, sha hala okutya, va hombole ashike nOvakriste vakwao vashili. (1 Ovakorinto 7:39) Mbela omolwashike Ovakriste vamwe hava popi oinima ya tya ngaho?

OMOLWASHIKE VAMWE VA LIMBILILWA?

Ovakriste ovo hava popi oinima ya tya ngaho otashi dulika ve udite kutya ovamwatate ovanini ndele ovamwameme ovahapu. Osho osho shi li ngaho moilongo ihapu. Pashihopaenenwa, moKorea, eepersenda 57 odovamwameme inava hombolwa, ofimbo 43, ovamwatate inava hombola. MoColombia, eepersenda 66 ovamwameme inava hombolwa, ofimbo eepersenda 34 ovamwatate inava hombola.

Moitukulwa imwe, ovadali ovo vehe fi Eendombwedi, otashi dulika va pule oimaliwa ihapu ile oyoonda ihapu ngeenge omonakadona wavo ta hombolwa. Ndele otashi dulika ovamwatate vamwe ovo inava hombola, itava dulu okuyandja oyoonda oyo. Osho osha ningifa ovamwameme vamwe va kale va limbililwa ngeenge otava ka mona ngoo ookaume kopahombo Ovakriste. * — Tala eshangelo lopedu.

OSHA FIMANENENA OKULINEEKELA MUJEHOVA

Ngeenge naave oho kala u na omaliudo a tya ngaho, kala wa shilipalekwa kutya Jehova oku udite ko onghalo yoye noku shii filufilu nghee u udite. — 2 Omafimbo 6:29, 30.

Ashike mOmbibeli, Jehova okwe tu pa oshipango shokuhombola ashike mOmwene. Omolwashike mbela? Omolwaashi oku shii osho sha denga mbada kufye nokwa hala oku tu amena. Ina hala tu ninge ehoololo la puka olo tali ke tu yahameka nokukala inatu hafa. Pefimbo laNehemia, Ovajuda vahapu ova li va hombola ovakainhu ovo ihava longele Kalunga. Onghee hano, Nehemia okwa li e va dimbulukifa oshihopaenenwa shii shaSalomo, eshi a ti: “Okwa li omuholike waKalunga, ndele Kalunga e mu ninga ohamba yOvaisrael aveshe, ovalikadi ovanailongo ve mu nyonifa.” (Nehemia 13:23-26) Jehova oku shii kutya omadimbulukifo aye omawa kufye, nomolwaasho a lombwela Ovakriste va hombole ashike mOmwene. (Epsalme 19:8-11; Jesaja 48:17, 18) Otwe mu pandula neenghono molwaashi ohe tu pe omayele opahole noku shii okulineekelwa. Ngeenge ohatu dulika kuJehova e li Omupangeli wetu, otashi ulike kutya otwa tambula ko oufemba waye woku tu lombwela osho tu na okuninga. — Omayeletumbulo 1:5.

Nopehe na omalimbililo, ino hala ‘okuhumbata ondjoko imwe,’ sha hala okutya, okuhombola nomunhu oo ehe hole Jehova. Omunhu a tya ngaho ota dulu oku ku efifa po okulongela Jehova. (2 Ovakorinto 6:14) Omayele aKalunga ohaa longo alushe, nOvakriste vahapu kunena ova hoolola okudulika kuJehova. Ashike vamwe ova ninga omahoololo amwe e lili.

OMAYELE OKUHOMBOLA ASHIKE MOMWENE NATANGO OTAA LONGO

Omumwameme Maggy womoAustralia okwa li a hovela okweendelafana naumwe oo ehe fi Omukriste washili. * (Tala eshangelo lopedu.) Okwa ti: “Onda li handi faula okwoongala luhapu opo ndi kale naye. Oupamhepo wange owa li wa shuna pedu neenghono.” Omumwameme umwe vali omunyasha wedina Ratana wokoIndia okwa li a hovela okweendelafana nomuhongwa womongudu yavo oo a li a hovela okukonakona Ombibeli. Ndele omumati oo okwa li ashike a hovela okukonakona shaashi a hala okweendelafana naRatana. Mokweendela ko kwefimbo, omumwameme okwa ka efa po okulongela Jehova nokwa li a ya melongelokalunga limwe opo va hombole nomumati oo.

Ndenguè wokoCameroon okwa li e na omido 19 eshi a hombolwa komulumenhu oo iha longele Jehova. Fimbo inava hombola, omulumenhu okwa li a udanekela Ndenguè kutya ota ka twikila okukala e li Ondombwedi. Ndele konima ashike yoivike ivali okudja eshi va hombola, omulumenhu okwa lombwela Ndenguè kutya ite mu pitike vali a kale ta i kokwoongala. Okwa ti: “Onda li handi li hange ndi li aame andike handi lili. Onda ka didilika kutya onghalamwenyo yange onde i kwata okahetengi. Onda li handi kala nda nyemata alushe.”

Oshoshili kutya Ovakriste vamwe ova hombola ile va hombolwa kovanhu ovo ihava longele Jehova, ndele ove na olukeno nondjele. Ashike nonande kaume koye kopahombo oo iha longele Jehova oku na olukeno, osho osha kuma ngahelipi ekwatafano loye naJehova? Ou udite ngahelipi eshi u shii kutya ino pwilikina komayele aJehova oo e ku pa opo u kale wa hafa? Ndele osho sha fimanenena oshosho kutya, Jehova oku uditile ngahelipi osho wa ninga? — Omayeletumbulo 1:33.

Ovamwatate novamwameme mounyuni aushe ovo va dulika komayele aJehova okuhombola ‘ashike mOmwene’ ova tomhwa kutya ova ninga etokolo la denga mbada. Ovamwatate novamwameme ovo inava ya natango mohombo ova tokola toko okuhafifa Jehova mokuhombola ashike umwe oo ha longele Jehova. Michiko wokoJapan okwa li a tokola toko okudulika kuKalunga nonande ovapambele vaye ova li tava kendabala oku mu heka a hombolwe kuumwe oo ehe hole Jehova. Ndele osha li hashi kala shidjuu kuye okutala vamwe vomookaume kaye tava hombola ile tava hombolwa kOvakriste vashili fimbo ye ina hombolwa. Okwa ti: “Ohandi lilombwele kutya, molwaashi Jehova ‘oKalunga omuhafi,’ osha yela kutya oto dulu okukala wa hafa, kutya nee owa hombolwa ile hasho. Onda itavela yo kutya oha wanifa po omahalo etu omomutima. Onghee hano, ngeenge katu wete kaume kopahombo nonande otwa hala okuhombolwa ile okuhombola, oshiwa manga okukala inatu ya mohombo.” (1 Timoteus 1:11, NW) Lwanima Michiko okwa ka hombolwa komumwatate e li nawa, nopaife okwa hafa eshi a pwilikina komayele aJehova.

Ope na yo ovamwatate vamwe ovo va kala va teelela va mone omunhu ta wapalele oo tava hombola naye. Pashihopaenenwa, Bill wokoAustralia okwa dimina kutya omafimbo amwe okwa li ha kala a hokwa ovakainhu ovo vehe fi Eendombwedi. Ashike ina panga oukaume wopofingo nande onaumwe womuvo, molwaashi ina hala okukala e na ekwatafano olo tali twala ‘mokuhumbata ondjoko’ imwe pamwe naumwe oo ehe fi omwiitaveli. Oule womido, opa li ovamwameme vamwe ovo a li a hokwa, ashike vo kava li ve mu hokwa. Bill okwa ka mona ashike omukainhu Omukriste oo e na omalalakano a fa aye konima yomido 30. Okwa ti: “Inandi lipa oushima. Ondi wete kutya onda nangekwa noupuna molwaashi ohatu i moukalele pamwe, hatu konakona pamwe nohatu longele Jehova pamwe. Ohandi hafele okushakena nokweendafana nookaume komukulukadi wange molwaashi aveshe ove li ovalongelikalunga vakwetu. Ohatu longifa omafinamhango Ombibeli opo oinima i kale tai ende nawa mohombo yetu.”

OSHO TO DULU OKUNINGA FIMBO WA TEELELA EKWAFO LAJEHOVA

Oshike u na okuninga eshi we lineekela omayele aJehova nowa teelela u mone omushamane ile omukulukadi oo he mu longele? Oto dulu okudiladila kutya omolwashike ino hombolwa ile ino hombola. Ngeenge ou udite kutya omolwaashi wa hala okudulika koipango yaJehova, oto dulu okukala noushili kutya osho oshe mu hafifa. (1 Samuel 15:22; Omayeletumbulo 27:11) Twikila yo okwiilikana kuJehova pandjikilile noku mu lombwela nghee u udite lela. (Epsalme 62:9) Eshi to ningi ngaashi to dulu mokufinda omayeleko nokukondjifa omahalo mai, ekwatafano loye naJehova otali ka pamekwa efiku nefiku. Oto dulu okukala noushili kutya Jehova oku na ko nasha nomahalo neemhumbwe doye molwaashi ou na ondilo kuye. Ina udanekela nande oumwe e mu pe omushamane ile omukulukadi. Ashike ngeenge ohombo oyo lela wa hala, Jehova oku shii onghedi ya denga mbada yokuwanifa po eemhumbwe doye. — Epsalme 145:16; Mateus 6:32.

Omafimbo amwe otashi dulika u kale u udite ngaashi David oo a ti: “Omwene, endelela, ude nge! Omhepo yange oya notelwa, ino holeka nge oshipala shoye.” (Epsalme 143:5-7, 10) Ino sholola. Pa Jehova efimbo e ku ulikile osho a hala u ninge. Osho otashi ke ku kwafela u shiive kutya Jehova okwa teelela u ninge shike nonghee a kwafela ovapiya vaye mefimbo la pita. Mokupwilikina kuye, oto ka kala u na omatomheno okukala to dulika kuye.

Ovakriste ovo inava hombola ile inava hombolwa ova lengwa meongalo, naluhapu ohava kwafele omaukwaneumbo novanyasha

Oshike vali to dulu okuninga opo u kale wa hafa nowe lipyakidila fimbo ino hombolwa ile ino hombola? Oto dulu okupameka ekwatafano loye naJehova nokukulika omaukwatya mawa. Oto dulu yo okulihonga okukala ho yandje, ho longo noudiinini, ho longele kumwe navamwe nokukala omudiinini kuJehova. Omaukwatya a tya ngaho okwa pumbiwa mohombo opo i ende nawa. (Genesis 24:16-21; Rut 1:16, 17; 2:6, 7, 11; Omayeletumbulo 31:10-27) Konga tete Ouhamba mokukala we lipyakidila moukalele nomeongalo leni. Oinima ya tya ngaho otai ke ku amena uha ninge omatokolo ehe li pandunge. Bill okwa popya shi na sha nomido odo a kala ina hombola a ti: “Omido odo oda enda po okamukwikolo. Efimbo olo onde li longifa moilonga yaJehova ndi li omukokolindjila.”

Oshipango shaJehova shokuhombola ‘ashike mOmwene’ kashi fi oshinima shonghuluyonale ile shihe li pefimbo. Ngeenge otwa hoolola okuhombola ile okuhombolwa kOmukriste washili, ohatu fimanekifa Jehova nohatu ka kala twa hafa. Ombibeli oya ti: “Omulumenhu omunelao ou ha tila Omwene, ndee ta hokwa shili oipango yaye. Meumbo laye omu yadi oinima noupuna, nouyuki waye otau kalelele po.” (Epsalme 112:1, 3) Onghee hano, kala wa tokola toko okudulika koshipango shaKalunga shokuhombola ‘ashike mOmwene.’

^ okat. 7 Moshitukulwa eshi, ohatu ka kundafana unene shi na sha nonghalo yovamwameme. Ashike omafinamhango otaa longo yo nokovamwatate.

^ okat. 13 Omadina amwe hao ovanhu ovo lelalela.