Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Omapulo a dja kovaleshi

Omapulo a dja kovaleshi

Nale oishangomwa yetu oya li hai longifa omautumbulilo ngaashi: osho tashi faneke nosho yo osho tashi fanekwa. Ndele omido opo da di ko omautumbulilo oo inaa ka kala haa holoka mo vali naanaa. Omolwashike mbela?

Oshungonangelo yOshiingilisha 15 Septemba 1950 oya yelifa omautumbulilo “osho tashi faneke” nosho yo “osho tashi fanekwa.” Oya yelifa kutya outumbulilo, osho tashi faneke otau ulike komunhu, oshiningwanima ile sha shilile po omunhu ile oshinima sha fimana osho tashi ka ningwa monakwiiwa. Outumbulilo osho tashi fanekwa otau ulike komunhu, oshiningwanima ile oshinima osho shi lile po osho tashi faneke. Outumbulilo osho tashi faneke owa li hau ifanwa omudidimbe, omanga osho tashi fanekwa okwa li hashi ifanwa oshinima sho venevene.

Nale oishangomwa yetu oya li ya popya kutya ovalumenhu novakainhu ovadiinini ngaashi Debora, Elihu, Jefta, Job, Rahab, Rebekka nosho yo vakwao vahapu vamwe, ova li tava faneke ovavaekwa ile “ongudu inene.” (Ehololo 7:9) Pashihopaenenwa, otwa li twa popya kutya Jefta, Job naRebekka otava faneke ovavaekwa, ofimbo Debora naRahab tava faneke ongudu inene. Ashike omido opo da di ko, katwa li twa yelifa oinima monghedi ya tya ngaho. Omolwashike mbela?

OSHO TASHI FANEKE

Odi yaPassa oyo ya li hai yambwa muIsrael shonale oya li tai faneke sha. — Numeri 9:2

OSHO TASHI FANEKWA

Paulus okwa ti kutya Kristus oye “odjona yetu yaPassa.” — 1 Ovakorinto 5:7.

Ombibeli otai hongo kutya vamwe ovo va popiwa momishangwa otava faneke omunhu wonhumba ile oshinima sha fimana osho tashi ka ningwa monakwiiwa. Pashihopaenenwa, mOvagalati 4:21-31, omuyapostoli Paulus okwa popya ‘efaneko’ olo la kwatela mo ovakainhu vavali. Omukainhu wotete oHagar oo a li omupika waAbraham. Paulus okwa yelifa kutya omukainhu oo ota faneke oshiwana shaIsrael, osho sha li shi na ekwatafano liwa naJehova okupitila mOmhango yaMoses. Omukainhu omutivali ‘omudalwa’ Sara, omukulukadi waAbraham. Ota faneke omukulukadi waKalunga, oshitukulwa shehangano laKalunga shomeulu. Paulus naye okwa tumbula efaafano olo li li pokati komupristeri nohamba Melkisedek naJesus. (Ovaheberi 6:20; 7:1-3) Shikwao vali, Paulus okwa li a yelekanifa omuprofeti Jesaja novana naJesus nosho yo nOvakriste ovavaekwa. (Ovaheberi 2:13, 14) Jehova oye a li a nwefa mo Paulus a ninge omayelekanifo aeshe oo, onghee hano, ohatu dulu okukala noushili kutya, osho tashi faneke nosho yo osho tashi fanekwa momayelekanifo a tya ngaho oshi li paushili.

Ashike nongeenge Ombibeli tai ulike kutya omunhu wonhumba ota faneke sha, katu na okukala tu udite kutya ouyelele keshe ile osho sha ningwa po monghalamwenyo yomunhu oo otashi faneke sha sha fimana shomonakwiiwa. Pashihopaenenwa, Paulus okwa yelifa kutya Melkisedek ota faneke Jesus. Ndele ina tumbula efimbo opo Melkisedek a li a etela Abraham omungome nomaviinyu konima eshi a finda eehamba 4. Onghee hano, kape na etomheno lOpamishangwa lokuninga omapekapeko eityo olo li li moshiningwanima osho. — Genesis 14:1, 18.

Ovashangi vamwe ovo va li ko momafelemido oo a ka shikula ko konima yefyo laKristus, ova li va ninga epuko la kwata moiti. Ova li va ninga ehokololo keshe lOmbibeli li li tali faneke sha. O-The International Standard Bible Encyclopaedia oya fatulula omahongo aOrigen, Ambrose, naJerome kutya: “Ova konga osho tashi fanekwa koshinima keshe, nokoshiningwanima keshe nonande inashi fimana naanaa, nova li ve shi mona. Nokuli noinima oyo yanafangwa elela neenghalo defiku keshe oda li da talika ko tadi faneke oshili ya [holekwa] . . . , nokuli vamwe ove na okukala va diladila kutya omuvalu weeshi 153 odo da li da kwatwa kovahongwa oufiku oo Omuxupifi a nyumunwa nokwe ve lihololela, ou na eshi tau faneke.”

Omushangi umwe vali wedina Augustine wokuHippo okwa yelifa kutya ehokololo lOmbibeli omo Jesus a palula ovalumenhu 5 000 nomingome nhano doilya yobarley neeshi mbali otali faneke sha. Okwa ti kutya omingome nhano otadi faneke omambo otete atano Ombibeli. Ndele molwaashi oilya oyo hai ifanwa barley oya li ya talika ko i dulike mongushu koilya oyo hai ifanwa wheat, osho otashi ti kutya “Etestamenti Likulu” oli dulike eenghono “kEtestamenti Lipe.” Okwa yelifa yo kutya eeshi mbali otadi faneke ohamba nomupristeri. Omuhongwanhu umwe vali okwa yelifa kutya, eshi Jakob a landa oushiveli waEsau nokayaxa komakunde matilyana otashi faneke Jesus ta lande eteelelo lomeulu lovanhu nohonde yaye itilyana.

Ngeenge oshidjuu okwiitavela omafatululo a tya ngaho, oto dulu okuuda ko kutya oupyakadi ou li peni. Ovanhu itava dulu okushiiva kutya ehokololo lilipi tali faneke oshinima shonhumba sha fimana naalo itali faneke sha. Ndele mbela oshike shi li pandunge okuninga? Ngeenge Omishangwa otadi hongo kutya omunhu, oshiningwanima ile oshinima shonhumba otashi faneke sha shomonakwiiwa sha fimana, otu na okutambula ko eyelifo la tya ngaho. Ashike katu na okukongela omahokololo Ombibeli eityo lopafaneko ngeenge kape na etomheno lopamishangwa loku shi ninga.

Ongahelipi hatu dulu okumona ouwa momauyelele nomomahokololo oo hatu lesha mOmbibeli? Omuyapostoli Paulus okwa shanga ta ti: ‘Keshe eshi sha shangwa nale, osha shangelwa elongo letu, opo tu kale tu neteelelo hali di melididimiko nomehekeleko lomomishangwa.’ (Ovaroma 15:4) Paulus okwa li ta shangele Ovakriste ovavaekwa vomefelemudo lotete, te va lombwele nghee tava dulu okumona ouwa momahokololo Ombibeli. Ashike okudja pefimbo olo, Ovakriste aveshe, mwa kwatelwa “eedi” dimwe, ova mona ouwa moilihongomwa oyo i li mOmishangwa. — Johannes 10:16; 2 Timoteus 3:1.

Ashike omahokololo mahapu Ombibeli inaa yukifwa ashike kovavaekwa, ‘keedi’ dimwe ile kOvakriste vopefimbo lonhumba mondjokonona. Ponhele yaasho, omahokololo mahapu Ombibeli okwa etela ovapiya vaKalunga aveshe ouwa, monakudiwa nosho yo kunena. Pashihopaenenwa, okumona oixuna kwaJob itaku faneke ashike okumona oixuna kwovavaekwa pefimbo lOita yOtete yOunyuni. Vahapu vomoshiwana shaKalunga, ovalumenhu novakainhu, ovavaekwa nosho yo “eedi” dimwe, ova mona oixuna ngaashi Job nova mona ouwa mokukonakona ehokololo olo laJob. Ova “mona exulilo e li pewa kOmwene, osheshi Omwene Oye omunalukeno nomunamutimanghenda.” — Jakob 5:11.

Momaongalo etu kunena omu na ovakainhu ovanamido ovo vadiinini ngaashi Debora nosho yo ovakulunhuongalo ovanyasha ve na eendunge ngaashi Elihu. Omu na yo ovakokolindjila ve na ouladi wa fa waJefta nosho yo ovalumenhu novakainhu ovadiinini have lididimike ngaashi Job. Otwa pandula neenghono Jehova eshi a shilipaleka kutya “keshe eshi sha shangwa nale,” otu shi kwete kunena, “opo tu kale tu neteelelo hali di melididimiko nomehekeleko lomomishangwa.”

Omolwomatomheno oo, ihatu kendabala okumona omaityo opafaneko ile ewanifo lomonakwiiwa mehokololo keshe lOmbibeli. Ponhele yaasho, oileshomwa yetu paife otai yandje unene elitulemo kokuhonga oilihongomwa yomOmishangwa ya fimana.