Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ou na ekwatafano la tya ngahelipi naJehova?

Ou na ekwatafano la tya ngahelipi naJehova?

“Eheneni kuKalunga, opo nee Ye ta ehene kunye.” — JAKOB 4:8.

1. Omolwashike twa pumbwa okukaleka ekwatafano letu naJehova la kola?

NGEENGE ou li Ondombwedi yaJehova ya ninginifwa, ou na oshinima shimwe osho shi na ondilo inene. Ou na ekwatafano naJehova pauhandimwe. Ashike ekwatafano la tya ngaho otali dulu okunyonwa po kounyuni waSatana ile li nghundipalekwe kokuhawanenena kwetu. Nomolwaasho atusheni twa pumbwa okukaleka ekwatafano letu naJehova la kola ngaashi tashi dulika.

2. (a) Okukala nekwatafano naumwe osha hala okutya shike? (Tala eshangelo lopedu.) (b) Ongahelipi hatu dulu okukaleka ekwatafano letu naJehova la kola?

2 Mbela Jehova omunhu ngoo wolela kwoove? Oho kala ngoo u udite kutya okaume koye? Mbela owa hala ekwatafano loye naye li kale la pamenena? Jakob 4:8 okwe ku lombwela osho u na okuninga, a ti: ‘Ehena kuKalunga, opo nee Ye ta ehene kwoove.’ Amushe naJehova omu na oshinakuwanifwa ngeenge tashi u ya pekwatafano leni. * (Tala eshangelo lopedu.) Ngeenge owa katuka onghatu u ehene popepi naJehova, naye ota ka katuka onghatu a ehene popepi naave. Apa ngoo pe fike to ningi ngaho, opo ngoo pe fike ta ningi omunhu wolela kwoove, nekwatafano leni otali kala lopofingo, noto ka kala u udite ngaashi Jesus eshi a ti: ‘Ou a tuma nge, Oye owoshili,’ ndele ‘ame ondi mu shii.’ (Johannes 7:28, 29) Ndele mbela oinima imwe ilipi to dulu okuninga opo u ehene popepi elela naJehova?

Ongahelipi to dulu okukwatafana naKalunga? (Tala okatendo 3)

3. Ongahelipi hatu dulu okukwatafana naJehova?

3 Ngeenge owa hala okweehena popepi naJehova, osha fimanenena ove naJehova mu kale hamu kwatafana pandjikilile. Mbela osho otashi shiiva ngahelipi? Diladila shi na sha nanghee tashi dulika hamu kwatafana nakaume koye oo e li kokule. Otashi dulika hamu lishangele luhapu nohamu popi mongodi. Onghee hano, Jehova oho popi naye pandjikilile ngeenge to ilikana kuye. (Lesha Epsalme 142:3.) Ndele mbela ongahelipi to dulu okweefa Jehova a popye naave? Osho oho shi ningi pandjikilile ngeenge to lesha eendjovo daye, Ombibeli, nokudilonga kudo. (Lesha Jesaja 30:20, 21.) Natu ka taleni nghee okukwatafana kwoye naJehova taku dulu okupameka ekwatafano leni naye, noku ninge kaume wolela kwoove.

EFA JEHOVA A POPYE NAAVE NGEENGE TO KONAKONA OMBIBELI

4, 5. Jehova oha popi naave ngahelipi ngeenge to konakona Ombibeli? Yandja oshihopaenenwa.

4 Otu shii kutya Ombibeli oi li etumwalaka laKalunga kukeshe umwe. Ndele mbela Ombibeli otai dulu ngoo oku ku kwafela u ehene popepi elela naJehova? Heeno! Eshi to lesha nokukonakona Ombibeli pandjikilile, yandja elitulemo kunghee u udite kombinga yaasho to lesha. Diladila yo nghee to dulu okutula moilonga osho to lihongo. Mokuninga ngaho, oto efa Jehova a popye naave. Ota ka kala kaume kopofingo oo te ku kwafele, noto ka ehena popepi elela naye. — Ovaheberi 4:12; Jakob 1:23-25.

5 Pashihopaenenwa, oho kala u udite ngahelipi ngeenge to lesha eendjovo daJesus odo tadi ti: “Inamu liongelela omamona kombada yedu”? Ngeenge oto ningi ngaashi to dulu mokupitifa Jehova komesho monghalamwenyo yoye, oto ka mona kutya okwe ku hokwa. Ndelenee otashi dulika u leshe eendjovo daJesus nokudidilika kutya owa pumbwa okukaleka onghalamwenyo yoye paunafangwa nou yandje elitulemo kokulongela Kalunga. Ngeenge osho, Jehova ote ku kwafele u shiive osho to dulu okuninga opo u ehene popepi elela naye. — Mateus 6:19, 20.

6, 7. (a) Oshike hashi ningwa po shi na sha nohole yetu yokuhola Jehova nosho yo ohole yaye yoku tu hola ngeenge hatu konakona Ombibeli? (b) Elalakano la fimanenena lilipi tu na okukala tu na ngeenge hatu konakona Ombibeli?

6 Oshoshili kutya ngeenge hatu konakona Ombibeli, ohatu lihongo kutya omalunduluko elipi tu na okuninga opo tu xwepopaleke onghedi yetu yokulongela Jehova. Ohatu lihongo yo kombinga yoinima ihokwifa oyo a ninga nosho yo omaukwatya aye mahokwifa, oo hae tu ningifa tu kale tu mu hole unene. Eshi ohole yetu yoku mu hola tai kulu, osho tu naye ohole yaye yoku tu hola tai kulu, nekwatafano letu naye otali pamenene. — Lesha 1 Ovakorinto 8:3.

7 Ngeenge otwa hala tu ehene popepi naJehova, osha fimana tu leshe Ombibeli netomheno la yuka. Jesus okwa ti: ‘Nomwenyo waalushe owo tuu ou, vo ve ku shiive, Oove auke Kalunga kashili, naau we mu tuma, Jesus Kristus.’ (Johannes 17:3) Nonande ohatu lihongo oinima ihapu ipe nosho yo oinima ihokwifa ngeenge hatu lesha Ombibeli, elalakano letu la fimanenena olo okushiiva nawanawa Jehova shi dulife nale. — Lesha Exodus 33:13; Epsalme 25:4.

8. (a) Vamwe otashi dulika va diladile shike shi na sha nonghedi omo Jehova a ungaunga nohamba Asarja? (b) Ngeenge ou shii Jehova, oto kala u uditile ngahelipi osho a ninga?

8 Ngeenge otwa shiiva Jehova e li kaume kopofingo, itatu ka kala twe mu limbililwa ngeenge Ombibeli inai yelifa kutya omolwashike a katuka monghedi yonhumba. Pashihopaenenwa, eshi Asarja a li ohamba yaJuda, ovanhu ova li va longela oikalunga, ashike ye ka li a waimina ovanhu ovo. Ombibeli oya ti: “Ye okwa ninga osho sha yuka momesho Omwene.” (2 Eehamba 15:1-5) Ashike Jehova okwa li a handukila Asarja noudu woshilundu. Omolwashike? Ehokololo olo inali tu lombwela kutya omolwashike. Mbela ou uditile ngahelipi osho Jehova a ninga? Mbela oshi na oku ku limbililika nokukala u udite kutya osho Jehova a ninga kashi li pauyuki, eshi a handukila Asarja nopehe na etomheno la yela? Hasho. Molwaashi ngeenge ou shii Jehova nawanawa, ou shii kutya outekuduliko waye alushe owa yuka. Jehova alushe oha “handukile nondjele.” (Jeremia 30:11) Nonande ku shii kutya omolwashike a handukila Asarja, oto dulu okukala noushili kutya Jehova okwa ninga osho sha yuka.

9. Ouyelele ulipi tau tu kwafele tu ude ko kutya omolwashike Jehova a handukila Asarja noudu woshilundu?

9 Ombibeli oye tu pa ouyelele muhapu u na sha nonghalamwenyo yohamba Asarja, oyo ya shiivika nawa ohamba Ussia. (2 Eehamba 15:7, 32) Ehokololo olo tali hangwa 2 Omafimbo 26:3-5, 16-21 ola popya kutya oya “ninga osho sha yuka momesho Omwene.” Ashike lwanima ola ka popya kutya “omutima waye e u nenepeka.” Ohamba oya li ya kendabala okuninga oshinima shonhumba osho sha li ashike shi na okuningwa kovapristeri. Ovapristeri omilongo hetatu naumwe ova li ve mu lombwela kutya osho ta ningi osha puka nova kendabala oku mu kelela ehe shi ninge. Okwa li e linyenga ngahelipi? Okwa li e va handukila omolwounhwa. Ouyelele oo wa wedwa po otau tu kwafele tu mone kutya omolwashike Jehova a handukila ohamba Asarja noudu woshilundu.

Apa ngoo pe fike to shiiva shihapu kombinga yaJehova, opo ngoo tapa ka kala pe fike elineekelo loye kutya oha ningi alushe oinima monghedi ya yuka

10. Omolwashike inatu pumbwa okushiiva omatomheno mukeshe osho Jehova a ninga? Ongahelipi hatu dulu okukala nelineekelo la kola kutya Jehova oha ningi alushe osho sha yuka?

10 Oshilihongomwa sha fimana shilipi hatu lihongo mo? Mehokololo li na sha nohamba Asarja, omu na ouyelele muhapu oo tau tu kwafele tu mone kutya omolwashike Jehova e mu handukila. Ndele mbela ngeenge Ombibeli inai yandja ouyelele we lixwapo moshinima shonhumba, oshike to ka ninga po? Mbela oto ka kala wa limbililwa ngeenge Jehova okwa katuka ngoo shili pauyuki? Ile oto ka kala u udite kutya Ombibeli oi na ouyelele wa wana oo tau ku kwafele u kale we lineekela kutya Kalunga oha ningi alushe osho sha yuka? (Deuteronomion 32:4) Apa ngoo pe fike to shiiva Jehova nawanawa, opo ngoo tapa ka kala pe fike ohole yoye yoku mu hola nokukala we mu lineekela. Nokungaho ito ka kala wa pumbwa okushiiva omatomheno aeshe mukeshe osho a ninga. Eshi to konakona Ombibeli, Jehova ota ka ninga wolela kwoove noto ka ehena popepi elela naye. — Epsalme 77:13, 14.

NGEENGE TO ILIKANA, OTO POPI NAJEHOVA

11-13. Ou shi shii ngahelipi kutya Jehova oha pwilikine komailikano? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

11 Ohatu ehene popepi naJehova ngeenge hatu ilikana. Ohatu mu tange, hatu mu pandula nohatu mu pula ekwafo. (Epsalme 32:8) Ashike ngeenge otwa hala oukaume wopofingo naye, otu na okukala twa tomhwa kutya ota ka uda omailikano etu.

12 Ovanhu vamwe ohava ti kutya Kalunga iha pwilikine komailikano, neilikano oli li ashike oshinima shoku ku ningifa u kale u li xwepo. Ova itavela kutya eilikano ohali ku kwafele ashike u diladile noukeka kombinga yomaupyakadi oye nokumona nghee to dulu oku a kandula po. Oshoshili kutya eilikano otashi dulika li ku kwafele meenghedi da tya ngaho. Ashike ngeenge to popi naJehova meilikano, oha pwilikine nelitulemo kwoove. Ongahelipi to dulu okukala noushili?

Oto dulu okukala noushili kutya Jehova oha pwilikine komailikano oye

13 Diladila kwaashi: Manga Jesus ine uya kombada yedu, okwa mona kutya Jehova oha nyamukula omailikano ovapiya vaYe vopanhu. Eshi a li kombada yedu, Jesus okwa li a ilikana kuXe womeulu kombinga yomaliudo aye naasho ta diladila. Pomhito imwe, okwa li nokuli a ilikana oufiku aushe. (Lukas 6:12; 22:40-46) Mbela ngeno Jesus okwa ninga ngoo ngaho, ngeenge ngeno oku shii kutya Jehova iha pwilikine komailikano shili? Jesus okwa li yo a honga ovashikuli vaye nghee ve na okwiilikana kuJehova. Mbela osha li ngoo pandunge oku va honga ngeenge oku shii kutya Jehova iha pwilikine komailikano? Nopehe na omalimbililo, Jesus okwa kala e shii kutya Jehova oha udu shili omailikano. Okwa ti nokuli: “Tate, ohandi ku pandula, shaashi wa uda nge. Ndele ondi shi shii, Ove ho udu nge alushe.” Sha faafana, nafye ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova oha pwilikina komailikano etu. — Johannes 11:41, 42; Epsalme 65:3.

14, 15. (a) Ongahelipi hatu dulu okumona ouwa ngeenge otwa ilikana hatu tumbula oinima kondadalunde? (b) Omailikano aKathy okwe mu kwafela ngahelipi a ehene popepi elela naJehova?

14 Otashi dulika haalushe ho kala u wete lela nghee omailikano oye taa nyamukulwa. Ndele ngeenge owa indile to tumbula oinima kondadalunde, oto ka mona eshi Jehova ta nyamukula eilikano loye ngaashi naanaa wa ilikana, nota ka ninga wolela kwoove. Ngeenge owa lombwele Jehova keshe osho to lipula nasho, ota ka ehena popepi elela naave.

15 Pashihopaenenwa, nonande omumwameme Kathy okwa kala ha i moukalele, ina kala he u hafele. * (Tala eshangelo lopedu.) Okwa ti: “Kanda li ndi hole oukalele nandenande.” Konima eshi a pendjelwa moilonga, omukulunhuongalo umwe okwa li e mu ladipika a ninge omukokolindjila wondjikilile. Kathy okwa ti: “Okwa li nokuli a pa nge ofooloma yeindilo. Onda li nda tokola okukokola ondjila, ndele onda li yo nda hovela okwiindila Jehova efiku keshe a kwafele nge ndi kale ndi hole oukalele.” Mbela Jehova okwa li ngoo a nyamukula eilikano laye? Konima eshi a kokola ondjila oule momido nhatu, okwa ti: “Okukala efimbo lihapu moukalele nokulihonga kovamwameme vamwe, mokweendela ko kwefimbo onda xwepopaleka onghedi yange yokuyandja oundombwedi. Paife ondi hole oukalele neenghono. Osho sha fimanenena unene oshosho kutya, paife ondi na ekwatafano la kola naJehova shi dulife nale.” Omailikano aKathy okwe mu kwafela a ehene popepi elela naJehova.

Kala nokweehena popepi elela naJehova (Tala okatendo 16, 17)

LONGA OMBINGA YOYE

16, 17. (a) Oshike tu na okuninga opo tu twikile okukala hatu pameke ekwatafano letu naJehova? (b) Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa tashi landula?

16 Ohatu dulu okukala hatu ehene popepi elela naJehova fiyo alushe. Onghee hano, natu twikileni okukala hatu pwilikine kuJehova mokukonakona Ombibeli pandjikilile nokukala hatu popi naye okupitila meilikano. Ngeenge otwa ningi ngaho, ekwatafano letu naJehova otali ka enda tali pame, nokekwafo laye, ohatu ka dula okulididimikila omayeleko.

Ohatu dulu okukala hatu ehene popepi elela naJehova fiyo alushe

17 Ashike omafimbo amwe otashi dulika hatu kondjo nomaupyakadi opaumwene, nonande otashi dulika hatu twikile okwiilikana kuJehova. Pomafimbo a tya ngaho, otashi dulika tu hovele okukanifa elineekelo letu muJehova. Otashi dulika tu diladile kutya Jehova iha pwilikine komailikano etu notashi dulika nokuli tu limbililwe ngeenge okaume ngoo ketu shili. Oshike to dulu okuninga po ngeenge owa hovele okukala u udite ngaho? Oshitukulwa tashi landula otashi ke ku kwafela.

^ okat. 2 Okukala nekwatafano naumwe oko onghedi omo ovanhu vavali ve uditilafane nonghee tava ungaungafana. Aveshe vavali ohava ningi sha osho tashi kaleke ekwatafano lavo la pama.

^ okat. 15 Edina olo halo lomunhu oo lelalela.