Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ovakulunhuongalo, omwa tala ko ngahelipi okudeula vamwe?

Ovakulunhuongalo, omwa tala ko ngahelipi okudeula vamwe?

“Ashishe shi notundi yasho ya pangelwa.” — OMUUDIFI 3:1.

1, 2. Ovapashukilishikandjo oshike va didilika momaongalo mahapu?

POMHITO imwe omupashukilishikandjo wonhumba okwa li e li pokuxulifa po okwoongala oko a li e na novakulunhuongalo. Okwa pandula ovamwatate ovo omolwoilonga yavo youdiinini, navamwe vomuvo ova li ovanamido va wana ngeno okukala ooxe. Ndele natango opa li oshinima shimwe sha fimana osho omupashukilishikandjo a li te lipula nasho. Okwe va pula ta ti: “Ovamwatate, otamu shi endifa ngahelipi mokudeula vamwe va kale va wana okupewa oinakuwanifwa meongalo?” Ovamwatate ove shii kutya omupashukilishikandjo petalelepo laye la tetekela okwa li e va ladipika va longife efimbo lihapu mokudeula vamwe. Omukulunhuongalo umwe okwa dimina a ti: “Inatu ninga naanaa shihapu.” Ovakulunhuongalo vakwao aveshe ova twa kumwe naye.

2 Ngeenge naave omukulunhuongalo, otashi dulika ngeno wa yandja enyamukulo la fa lovakulunhuongalo ovo va popiwa metetekelo. Ovapashukilishikandjo ova didilika kutya ovakulunhuongalo vahapu ova pumbwa okulongifa efimbo lihapu mokudeula ovamwatate ovanyasha novakulunhu opo va kwafele mokufila oshisho eongalo. Ndele okuninga ngaho otashi dulika ku kale kudjuu. Omolwashike mbela?

3. (a) Ombibeli oya ulika ngahelipi kutya osha fimana okudeula vamwe, nomolwashike atusheni tu na okukala tu na ohokwe medeulo la tya ngaho? (Tala eshangelo lopedu.) (b) Omolwashike tashi dulika shi kale shidjuu kovakulunhuongalo vamwe okudeula vamwe?

3 U li omukulunhuongalo, ou shii kutya osha fimana okulongifa efimbo mokudeula ovamwatate. * (Tala eshangelo lopedu.) Ou shii kutya opa pumbiwa ovamwatate vahapu opo va kwafele mokukaleka omaongalo a pama pamhepo paife, nokuyambidida omaongalo mape oo taa ka totwa po monakwiiwa. (Lesha Jesaja 60:22.) Ombibeli oya ti kutya omu na ‘okuhonga vamwe.’ (Lesha 2 Timoteus 2:2.) Ashike otashi dulika shi kale shidjuu okukonga efimbo lonhumba u ninge ngaho, molwaashi oto file oshisho eemhumbwe doukwaneumbo woye nou na oilonga yokulikongela omboloto. Ou na yo okufila oshisho eemhumbwe deongalo nosho yo oinima ikwao imwe vali ya endelela. Molwaashi ovakulunhuongalo ove na oilonga ihapu, natu ka kundafaneni kutya omolwashike sha fimanenena kuvo okulongifa efimbo opo va deule vamwe.

DEULA VAMWE NOPEHE NA OKWOONGAONGA

4. Omolwashike ovakulunhuongalo omafimbo amwe tashi dulika va ongaonge okudeula ovamwatate?

4 Omolwashike tashi dulika shi kale shidjuu okulongifa efimbo okudeula ovamwatate meongalo? Vamwe otashi dulika va diladile kutya: ‘Oinakuwanifwa imwe meongalo oya fimanenena noya pumbwa okufilwa oshisho neendelelo. Kutya nee itandi deula vamwe diva, itashi ka kuma naanaa eongalo.’ Mbela osho oshoshili? Oshoshili kutya ope na oinima imwe oyo tashi dulika wa pumbwa okuyandja elitulemo kuyo nopehe na okwoongaonga. Ashike ngeenge owa ongaonga okudeula ovamwatate, otashi dulika u nghundipaleke eongalo pamhepo.

5, 6. Omushingi wohauto oha kaleke po ngahelipi ohauto yaye, noshike hatu lihongo moshihopaenenwa shaye? Ongahelipi hatu dulu okuyelekanifa osho omushingi ha ningi nedeulo meongalo?

5 Diladila koshihopaenenwa eshi. Omushingi wohauto keshe oku shii kutya opo a kaleke po ohauto yaye, oku na okukala ha kufa mo omahooli omoindjina oo a kala mo nokutula mo mape. Shikwao vali, otashi dulika a kale e wete kutya oku na okutula mo diva omahooli motenga molwaashi ngeenge okwa pu mo filufilu ohauto otai lidimi. Otashi dulika yo a diladile kutya ngeenge okwe lipyakidila unene, moindjina ota ka tula mo ashike omahooli amwe mape efiku limwe. Ashike otashi dulika ngoo ohauto i kale tai pula komesho, ndele nande ongaho otashi dulu okukala sha nyika oshiponga. Ngeenge omushingi ina tula mo omahooli mape pefimbo opo sha pumbiwa, otashi ka nyonauna ohauto diva ile lwanima. Xuuninwa, ota ka longifa efimbo nosho yo oimaliwa ihapu a pangelife ohauto. Osho otashi tu hongo shike?

6 Ovakulunhuongalo ove na okufila oshisho diva oinima oyo ya fimana. Ngeenge hasho, eongalo otali ka mona oixuna. Ngaashi omushingi oo e na okukala ha tula omahooli mohauto pandjikilile, ovakulunhuongalo ove na “okutongola oinima ei iwa unene,” ile tu tye, oyo ya fimanenena. (Ovafilippi 1:10) Ashike ovakulunhuongalo vamwe otashi dulika va kale ve lipyakidila unene noinima oyo ya fimana, ndele tava kala vehe na efimbo lokudeula vamwe. Osho osha faafana ashike nokulipwililikila okutula omahooli mape moindjina. Ngeenge ovakulunhuongalo ova ongaonga okudeula ovamwatate, mokweendela ko kwefimbo eongalo otashi dulika liha ka kale li na ovamwatate va deuka opo va longe oilonga aishe oyo i na okulongwa.

7. Otu na okutala ko ngahelipi ovakulunhuongalo ovo hava longifa efimbo va deule vamwe?

7 Ino diladila nande kutya okudeula vamwe inaku fimana. Ovakulunhuongalo ovo ve na ko nasha nonghalo nawa yomonakwiiwa yeongalo nohava longifa efimbo mokudeula vamwe, ove li ovapiya ovanaendunge nekwafo linene kovamwaxe. (Lesha 1 Petrus 4:10.) Ongahelipi eongalo hali mono ouwa?

OKULONGIFA NAWA EFIMBO

8. (a) Omolwashike ovakulunhuongalo ve na okudeula vamwe? (b) Ovakulunhuongalo ovo hava longo apa pe na omhumbwe inene ove na oshinakuwanifwa sha endelela shilipi? (Tala oshimhungu, “ Oshilonga sha endelela.”)

8 Nokuli novakulunhuongalo ovo ve na owino ove na okukala ovalininipiki nove udite ko kutya eshi tava ende tava ningi ovanamido, itava ka dula okuninga shihapu ngaashi tava ningi paife. (Mika 6:8) Shikwao vali, ovakulunhuongalo ove na okukala ve shii kutya “efimbo noiningwanima yombadilila” otai dulu oku shi ninga shidjuu kuvo okuwanifa po oinakuwanifwa yavo. (Omuudifi 9:11, 12, NW; Jakob 4:13, 14) Molwaashi ovakulunhuongalo ove hole nove na ko nasha noshiwana shaJehova, ohava longo noudiinini mokuhonga ovamwatate ovanyasha osho ve lihonga momukokomoko womido. — Lesha Epsalme 71:17, 18.

9. Oshiningwanima shomonakwiiwa shilipi sha ningifa okudeula vamwe ku kale kwa fimanenena?

9 Ovakulunhuongalo ovo hava deula vamwe ove li emona li na ondilo molwaashi eenghendabala davo otadi ka pameka eongalo. Edeulo la tya ngaho otali ka kwafela ovamwatate vahapu va kale ve lilongekida okukwafela eongalo li kale moukumwe nolidiinini kuKalunga. Osho osha fimana momafiku aa axuuninwa, notashi ka kala sha fimanenena poudjuu munene oo twa taalela. (Hesekiel 38:10-12; Mika 5:4, 5) Onghee hano, ovakulunhuongalo ovaholike, kaleni hamu longifa efimbo opo mu deule vamwe okudja nena.

10. Oshike omukulunhuongalo e na okuninga opo a mone efimbo a deule vamwe?

10 Otu shii kutya omu na nale oinakuwanifwa ihapu molwaashi otamu file oshisho oinima ya fimana yeongalo. Onghee hano, otashi dulika mwa pumbwa okulongifa efimbo limwe lomwaalo hamu longifa mokuwanifa po oinakuwanifwa yeni, mokudeula vamwe. (Omuudifi 3:1) Kungaho, otamu ka longifa efimbo leni nawa notashi ka kwafela yo eongalo monakwiiwa.

KONGA EEMHITO TADI WAPALELE

11. (a) Oshike shihokwifa kombinga yomaetepo e na sha nedeulo olo la yandjwa kovamwatate vokoilongo i lili noku lili? (b) Metwokumwe nOmayeletumbulo 15:22, omolwashike sha fimana okukundafana omaetepo ovakulunhuongalo vamwe?

11 Efimbo opo la di ko, ovakulunhuongalo vamwe ovo va pondola mokudeula ovamwatate va ninge shihapu meongalo ova li va pulwa kutya ove shi enda ngahelipi. * (Tala eshangelo lopedu.) Ovakulunhuongalo ovo aveshe ova yandja omayele a faafana nokuli nonande ove li meenghalo da yoolokafana filufilu. Osho otashi ulike shike? Otashi ulike kutya edeulo olo la kanghamena kOmbibeli ola pumbiwa kovahongwa ‘apeshe nomeongalo keshe.’ (1 Ovakorinto 4:17) Onghee hano, moshitukulwa eshi naashi tashi landula, ohatu ka kundafana omaetepo amwe oo a yandjwa kovakulunhuongalo ovo. (Omayeletumbulo 15:22) Moshitukulwa eshi naashi tashi landula ko, ovo tava ifanwa ovahongi ovovo tava yandje edeulo, ofimbo ovo tava ifanwa ovahongwa ovovo tava deulwa.

12. Omuhongi oku na okuninga shike, nomolwashike?

12 Tete, omuhongi oku na okukonga eemhito tadi wapalele. Omolwashike sha fimana okuninga ngaho? Ngaashi ashike omunamapya ha longekida tete edu fimbo ina kuna eembuto daye, omuhongi oku na okulongekida omutima womuhongwa opo a dule nawa oku mu honga oinima ipe. Ongahelipi omuhongi ta dulu okukonga eemhito tadi wapalele opo a deule vamwe? Ota dulu okulandula oshihopaenenwa shomuhongi onghulungu wonale, omuprofeti Samuel.

13-15. (a) Jehova okwa li a lombwela Samuel a ninge shike? (b) Ongahelipi Samuel a li a longekidila Saul oshilonga shipe? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.) (c) Omolwashike ehokololo olo lOmbibeli li na sha naSamuel la fimana kovakulunhuongalo kunena?

13 Efiku limwe, pa pita paife omido di dulife 3 000, Jehova okwa li a lombwela omuprofeti omunamido Samuel a ti: “Mefimbo tuu eli mongula Ame ohandi ke ku tumina omulumenhu umwe womoshilongo shaBenjamin, ou u noku mu vaeka a ninge ohamba yovanhu vange Israel.” (1 Samuel 9:15, 16) Samuel okwa li e shii kutya ita ka wilika vali oshiwana shaIsrael naJehova okwa li a hala a nangeke po omuwiliki mupe. Opo a longekidile omulumenhu oo oshinakuwanifwa shipe, Samuel okwa li a konga omayele nokuliunganeka.

14 Mefiku la ka landula ko, Samuel okwa li a shakena naSaul, na Jehova okwa lombwela omuprofeti Samuel a ti: “Omulumenhu ou [oye] nde ku lombwelele.” Okudja opo, Samuel okwa li a ninga naanaa ngaashi a li e liunganeka. Okwa li a konga omhito tai wapalele opo a dule okupopya naSaul. Samuel okwa li a shiva Saul nomupiya waye va lye pamwe, naapo va li va kala omutumba okwa unganeka po nawa nokwe va pa ombelela oyo iwa elela. Samuel okwa ti: “Lya, osheshi osho she ku tuvikililwa okafimbo tuu aka.” Konima yokulya, Samuel okwa li a lombwela Saul va ye keumbo laye. Ovalumenhu ovo vavali ova li tava hafele eenghundafana molweendo lokuya keumbo laSamuel. Eshi va fika, ova li va ya “kombada yonduda,” nova li tava popi fiyo va ka nangala. Ngomongula, Samuel okwa li a vaeka Saul, e mu fipa komilungu noku mu pa omayele amwe vali a wedwa po. Okudja opo, Saul okwa shuna nokwa li e lilongekida okuninga osho sha li tashi ka landula ko. — 1 Samuel 9:17-27; 10:1.

15 Samuel okwa li a vaeka Saul a ninge omuwiliki woshiwana. Osha yela kutya osho osha yooloka ko filufilu konghalo yokudeula omumwatate a ninge omukulunhuongalo ile omuyakuliongalo. Ashike natango ovakulunhuongalo otava dulu okulihonga oilihongomwa ihapu ya fimana monghedi omo Samuel a li a longekida omutima waSaul. Natu ka kundafaneni ivali yomuyo.

OVAHONGI OVO VE NA EHALO NOVE LI OOKAUME VAWA

16. (a) Samuel okwa li e udite ngahelipi eshi Ovaisrael va li tava pula ohamba? (b) Samuel okwa li e linyenga ngahelipi eshi Jehova e mu lombwela a vaeke Saul?

16 Kala u na ehalo, ndele ino ongaonga. Potete eshi Samuel a uda kutya Ovaisrael ova hala ohamba yopanhu, okwa li a uda nai noku wete a ekelwashi. (1 Samuel 8:4-8) Jehova okwe mu lombwela lwoikando itatu a pwilikine kovanhu molwaashi Samuel ka li a hala oku va pa ohamba. (1 Samuel 8:7, 9, 22) Nonande Samuel okwa li e udite ngaho, ka li a twila ondubo ile a handukile omulumenhu oo a li te ke mu pingena po e li omuwiliki. Eshi Jehova e mu lombwela a vaeke Saul, Samuel ka li a ongaonga. Okwa li a dulika nehalo liwa, hamolwaashi ashike a li e na oku shi ninga, ndele omolwaashi a li e hole Jehova.

Ovahongi, longifeni efimbo leni limwe lomomalipyakidilo eni opo mu dule okukala naavo tava deulwa

17. Ongahelipi ovakulunhuongalo kunena hava hopaenene Samuel, naasho ohashi va etele ngahelipi ehafo?

17 Ope na ovakulunhuongalo vahapu kunena ve na owino ovo va hopaenena Samuel nova deula vamwe pahole. (1 Petrus 5:2) Ovakulunhuongalo va tya ngaho ove na ehalo okuhonga vamwe nokave na oumbada woku pa ovo tava deulwa meongalo oinakuwanifwa yavo imwe. Ponhele yaasho, ove udite kutya ovamwatate ovo “ovayakuli pamwe” navo, ovo tave ke va kwafela mokufila oshisho eemhumbwe deongalo. (2 Ovakorinto 1:24; Ovaheberi 13:16) Ovakulunhuongalo ovo vehe lihole vo vene ohava kala va hafa eshi ve wete ovo tava deulwa tava longifa okudula kwavo mokukwafela oshiwana shaJehova. — Oilonga 20:35.

18, 19. Ongahelipi omukulunhuongalo ta dulu okulongekidila omutima womuhongwa edeulo, nomolwashike sha fimana okuninga ngaho?

18 Kala kaume, ndele hamuhongi ashike. Eshi Samuel a shakena naSaul, okwa li ta dulu ashike oku mu vaeka diva a ninge ohamba mokukufa omaadi noku a tila pokati komutwe waye. Ohamba ipe oya li tai dulu okuvaekwa monghedi ya tya ngaho, ashike kaya li tai ka kala ya deulilwa okuwilika oshiwana shaKalunga. Ponhele yoku mu vaeka ashike diva, Samuel okwa li a longifa efimbo opo a longekide omutima waSaul omolwoshilonga shaye shipe. Fimbo ine mu vaeka, ova lya pamwe, tava ende pamwe nokupopya oule wefimbo nova li nokuli va fuwa pamwe. Samuel okwa li a teelela fiyo osheshi a mona efimbo tali wapalele opo a vaeke ohamba ipe.

Okudeula vamwe ohaku hovele nokupanga oukaume (Tala okatendo 18, 19)

19 Osho osha faafana nokunena. Fimbo omukulunhuongalo ina hovela okudeula omumwatate, tete oku na okuninga eenghendabala a pange oukaume naye. Osho ovakulunhuongalo ve na okuninga opo ovo tava deulwa va kale ve va mangulukila, otashi ka kala sha yoolokafana she likolelela keenghalo nokomaputuko avo. Shikwao vali, kashi na nee mbudi kutya ou li peni nowe lipyakidila shi fike peni, ngeenge owa longifa efimbo lonhumba u kale pamwe naao to deula, ota ka kala e wete kutya owe mu lenga. (Lesha Ovaroma 12:10.) Nopehe na omalimbililo, ovadeulwa otava ka kala va pandula neenghono omolwefiloshisho lopahole nelitulemo olo tava pewa.

 20, 21. (a) Omuhongi oo ha pondola oha ningi shike? (b) Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa tashi shikula?

20 Oshoshili kutya omuhongi oo ha pondola oyoo e hole okudeula vamwe. Ndele omuhongi ha pondola oku na yo okukala e hole omunhu oo ta deula. (Yelekanifa naJohannes 5:20.) Omolwashike osho sha fimana? Omolwaashi ngeenge omuhongwa okwa kala e wete kutya ou na ko nasha naye lela, ota ka kala e na ehalo okuhongwa kwoove. Onghee hano, ovakulunhuongalo, ningeni eenghendabala muha honge ashike, ndele mu pange yo oukaume novahongwa veni. — Omayeletumbulo 17:17; Johannes 15:15.

21 Konima eshi omukulunhuongalo a longekida omutima womudeulwa, ota dulu okuhovela oku mu deula. Eenghedi dilipi ovakulunhuongalo tava dulu okulongifa? Osho otashi ka kundafanwa moshitukulwa tashi shikula.

^ okat. 3 Oshitukulwa eshi naasho tashi landula oya shangelwa unene ovakulunhuongalo. Ndele keshe umwe okwa pumbwa okukala e na ohokwe mouyelele ou. Omolwashike mbela? Omolwaashi otau ka kwafela ovamwatate aveshe va ude ko kutya ova pumbwa okudeulwa opo va longe shihapu meongalo. Ngeenge opa kala ovamwatate vahapu va deulwa otashi ka kwafela eongalo, naaveshe otava ka mona ouwa.

^ okat. 11 Ovakulunhuongalo ovo ove li moilongo ngaashi: Australia, Bangladesh, Belgium, Brazil, France, French Guiana, Japan, Korea, Mexico, Namibia, Nigeria, Réunion, Russia, South Africa nomOilongo ya Hangana.