Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

“Exupifo leni ola ehena popepi”!

“Exupifo leni ola ehena popepi”!

“Taleni pombada nye mu yelule omitwe deni, osheshi exupifo leni ola ehena popepi.” — LUKAS 21:28.

OMAIMBILO: 133, 43

1. Oiningwanima ilipi ya ningwa momudo 66? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

DILADILA nee ngeno wa li Omukriste ha di muJerusalem momudo 66. Omwa li mwa ningwa oiningwanima ihapu. Omunambelewa waRoma wedina Florus okwa li a vaka oitalenti 17 moshikefa shotembeli. Osho osha li sha handukifa Ovajuda. Ova li va dipaa ovakwaita vaRoma vahapu nova li ve wete va manguluka mo momake Ovaroma. Ashike Ovaroma ova li va katuka onghatu diva. Moule weemwedi nhatu, ovakwaita 30 000 tava wilikwa kuCestius Gallus ova li va dingilila Jerusalem. Ovakwaita vaRoma ova li va ngumauna po otembeli molwaashi omwa li mwa hondama Ovajuda ovanashibofa. Eshi osho sha ningwa, keshe umwe a li moshilando okwa li a kwatwa koutile. Mbela ngeno owe linyenga ngahelipi mokutala oinima aishe oyo?

2. Oshike Ovakriste va li va pumbwa okuninga ngeenge va mono ovakwaita vaRoma va dingilila oshilando shavo, naasho osha li tashi shiiva ngahelipi?

2 Omido donhumba fimbo osho inashi ningwa, Jesus okwa hangwa a londwela ovahongwa vaye kombinga yoiningwanima oyo noku va pa omalombwelo a ti: “Ngenge tamu mono Jerusalem sha kondekelwa komatanga ovakwaita, opo nee shiiveni ehanauno laJerusalem ola fika popepi; opo nee ava vomuJudea nava fadukile keemhunda naava ve li moshilando nava dje mo, naava tava hangika komikunda va ha ye musho.” (Lukas 21:20, 21) Mbela ova li tava ka dulika ngahelipi komalombwelo aJesus okufiya po Jerusalem ngeenge opa li ovakwaita va dingilila oshilando? Opa li pa ningwa oshinima shikumwifi. Etangakwaita laRoma ola li la fiya po Jerusalem ombadilila. Ngaashi Jesus a popya, eponokelo ola li la “xupipikwa.” (Mateus 24:22) Eshi etangakwaita la ya, osha li omhito kOvakriste ovadiinini okudulika kuJesus mokufadukila diva keemhunda. * (Tala eshangelo lopedu.) Lwanima, etangakwaita lipe laRoma ola li la alukila kuJerusalem momudo 70. Oshikando osho, ola li la hanauna po oshilando, ashike ovo va dulika komalombwelo aJesus ova li va xupa.

3. Onghalo ya faafana ilipi mafiku tai ka hanga Ovakriste, noshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

3 Omalondwelo nomalombwelo aJesus otaa longo yo nopefimbo letu. Mafiku, ohatu ka kala monghalo ya faafana naayo. Jesus okwa longifa oiningwanima yomefelemudo lotete a yelife osho tashi ka ningwa po ngeenge ‘oudjuu munene’ owa hovele. (Mateus 24:3, 21, 29) Otapa ka kala “ongudu inene” oyo tai ka xupa moshiponga osho tashi ka hanga ounyuni aushe, ngaashi ashike Ovakriste ovadiinini va li va xupa eshi Jerusalem sha hanaunwa po. (Lesha Ehololo 7:9, 13, 14.) Osha fimana neenghono okukala tu udite ko osho Ombibeli tai tu lombwele kombinga yoiningwanima oyo yomonakwiiwa. Omolwashike mbela? Omolwaashi eemwenyo detu oda kwatelwa mo. Onghee hano, natu ka kundafaneni nghee oiningwanima oyo tai ke tu kuma pauhandimwe.

EHOVELO LOUDJUU MUNENE

4. Oudjuu munene otau ka hovela ngahelipi?

4 Oudjuu munene otau ka hovela ngahelipi? Otau ka hovela nehanauno lomalongelokalunga aeshe oipupulu. Ombibeli otai ifana omalongelokalunga oipupulu e li “Babilon shinene, ina yeembwada.” (Ehololo 17:5-7) Omolwashike omalongelokalunga oipupulu taa ifanwa ombwada? Omolwaashi ovawiliki vao kave fi ovadiinini kuKalunga. Ponhele yokukala tava yambidida noudiinini Jesus nOuhamba waye, otava yambidida omapangelo opanhu nove lipwililikila omahongo Ombibeli opo va kale ve na enwefemo lihapu. Elongelokalunga lavo inali fa elongelokalunga la koshoka lovavaekwa. (2 Ovakorinto 11:2; Jakob 1:27; Ehololo 14:4) Ndele mbela olyelye ta ka hanauna po Babilon Shinene? Jehova ota ka ningifa ‘eembinga omulongo doshilyani shitilyana’ di “wanife omhangela yaye.” ‘Oshilyani shitilyana’ otashi faneke Oiwana ya Hangana, “neembinga omulongo” otadi faneke omapangelo aeshe opapolitika oo hae shi yambidida. — Lesha Ehololo 17:3, 16-18.

5, 6. Omolwashike hatu tile kutya ehanauno laBabilon Shinene itali ka tya efyo loilyo yaye aishe?

5 Mbela oilyo aishe yomalongelokalunga oipupulu otai ka hanaunwa po eshi Babilon shinene tashi ka hanaunwa po? Ahowe. Jehova okwa nwefa mo omuprofeti Sakaria a shange kombinga yaasho tashi ka ningwa. Pefimbo opo, oilyo imwe yomalongelokalunga oipupulu otai ka tya: “Ame nghi fi omuprofeti, aame omulongi wepya. Osheshi omunhu nima okwa landa nge ndi ninge omupika waye, omounyasha wange nokuli. Ndele ngenge umwe ta pula kuye: Oipute ei u i na monhulo yoye oyashike? Oye ta ka nyamukula: Onde i dengelwa meumbo lookaume kange.” (Sakaria 13:4-6) Nokuli novawiliki vomalongelokalunga otave ke likala kutya kave fi ovalongelikalunga notava ka anya kutya kava li oshitukulwa shomalongelokalunga oo oipupulu.

6 Oshike tashi ka ningilwa oshiwana shaKalunga pefimbo olo? Jesus okwa yelifa a ti: ‘Ndele omafiku enya ngeno inaa xupipikwa, ngeno kaku na nande ombelela imwe tai xupifwa; ndele omafiku enya otaa xupipikwa omolwovahoololwa.’ (Mateus 24:22) Mefelemudo lotete, oudjuu muJerusalem owa li wa “xupipikwa.” Osho osha kwafela ‘ovahoololwa,’ ovo ve li Ovakriste ovavaekwa, va ye onhapo. Sha faafana, oshitukulwa shotete shoudjuu munene otashi ka “xupipikwa omolwovahoololwa.” Omapangelo opapolitika oo e li ‘eembinga omulongo,’ itaa ka pitikwa a hanaune po oshiwana shaKalunga. Onghee hano, otapa ka kala ombili oule wokafimbo kaxupi konima yeponokelo olo.

EFIMBO LEYELEKO NOLETOKOLO

7, 8. Omhito ilipi tai ka kala po konima yehanauno lomalongelokalunga oipupulu, noshiwana shaKalunga otashi ka kala sha yooloka ko ngahelipi kukeshe umwe pefimbo opo?

7 Oshike tashi ka ningwa po konima yehanauno lomalongelokalunga oipupulu? Otali ka kala efimbo lokuholola osho shi li momitima detu. Pefimbo opo, ovanhu vahapu otava ka kendabala okukonga eameno nosho yo ekwafo komahangano opanhu oo e li ‘omamanya eemhunda.’ (Ehololo 6:15-17) Ndele oshiwana shaJehova otashi ka konga eameno kuye. Eshi eponokelo laJerusalem la li la “xupipikwa” mefelemudo lotete, kasha li efimbo lOvajuda aveshe ve lidilulule diva nokuninga Ovakriste. Ponhele yaasho, osha li efimbo laavo va hangwa nale ve li Ovakriste va fiye po Jerusalem ngaashi Jesus e va lombwela. Sha faafana, monakwiiwa eshi eponokelo laBabilon Shinene tali ka “xupipikwa,” itatu ka teelela ovanhu vahapu va ninge Ovakriste vashili ombadilila. Ponhele yaasho, otashi ka kala omhito kovalongelikalunga aveshe vashili va ulike kutya ove hole Kalunga nokuyambidida ovavaekwa. — Mateus 25:34-40.

Otai ka kala omhito yokuulika kutya otu hole Jehova nohatu yambidida ovavaekwa

8 Katu shii lelalela osho tashi ka ningwa po pefimbo olo leyeleko. Onghee hano, itatu ka teelela onghalamwenyo i kale ipu nosho yo kutya ohatu ka ninga omaliyambo. Mefelemudo lotete, Ovakriste ova li va fiya po omaumbo avo nokulididimikila omaudjuu opo va xupe. (Markus 13:15-18) Otu na okulipula kutya: ‘Mbela onde lilongekida okufiya po oinima yopamaliko? Mbela onda halelela okuninga keshe osho sha pumbiwa opo ndi kale omudiinini kuJehova?’ Diladila kutya pefimbo opo ofye atuke hatu ka kala hatu longele Kalunga ketu ngaashi omuprofeti Daniel a li a ninga, kashi na nee mbudi kutya oshike tashi ka holoka po. — Daniel 6:10, 11.

“Exulilo” ole uya

9, 10. (a) Etumwalaka lilipi oshiwana shaKalunga tashi ka udifa pefimbo loudjuu munene? (b) Ovatondi voshiwana shaKalunga otave ke linyenga ngahelipi?

9 Oudjuu munene itau ka kala efimbo lokuudifa ‘evangeli louhamba.’ Efimbo lokuudifa etumwalaka la tya ngaho otali ka kala la pwa po molwaashi “exulilo” ole uya. (Mateus 24:14) Oshiwana shaKalunga otashi ka udifa nouladi etumwalaka letokolo olo tali ka hanga ovanhu aveshe. Imwe yomoinima oyo ya kwatelwa metumwalaka ongaashi kutya ounyuni waSatana woukolokoshi ou li pokuhanaunwa po filufilu. Ombibeli oya faafanifa etumwalaka olo neemhawe, eshi ya ti: “Neemhawe dinene, keshe imwe oi na oudjuu wayo i fike peepauna efele, da wa meulu da wila kombada yovanhu, ndele ovanhu ova sheka Kalunga omolwehepeko leemhawe, osheshi ehepeko ola li linene unene.” — Ehololo 16:21.

10 Ovatondi vetu otava ka uda etumwalaka olo. Jehova okwa nwefa mo omuprofeti Hesekiel a yelife shi na sha nanghee eengudu doiwana odo tadi ifanwa mOmbibeli Gog yaMagog tadi ke linyenga, a ti: “Omwene Kalunga ota ti ngaha: Mefiku tuu olo omadiladilo taa ka penduka momutima woye, ndee to ka uka euko lii, ndee to ti: Ame ohandi ka totela oshilongo shi li ngaho, ame ohandi ke uya kovanhu hava kala nombili ve he nambudi. Vo aveshe hava kala ve he nohotekuma [noiidilifo] noivelo. Ove wa hala okuhakana oihakanwa nokutinha oinima, u nane eke loye komakulukuma a tungululwa e novanhu, wa hala okutotela ovanhu va ongelwa moiwana, ava va likola oimuna noinima ndee tava kala pondingandinga yongonga yedu.” (Hesekiel 38:10-12) Oshiwana shaKalunga otashi ka kala sha yooloka ko kukeshe umwe, sha fa shi li “pondingandinga yongonga yedu.” Oiwana otai ka kala ya halelela okuponokela ovavaekwa vaJehova nosho yo ovo tave va yambidida nopehe na okulikelela.

11. (a) Oshike twa pumbwa okudimbuluka kombinga yelandulafano loiningwanima pefimbo loudjuu munene? (b) Ovanhu otave ke linyenga ngahelipi ngeenge va mono omadidiliko?

11 Mbela oshike tashi ka landula ko? Ombibeli inai tu lombwela kondadalunde elandulafano loiningwanima, ashike imwe otashi dulika tai ka ningwa pefimbo limwe. Jesus okwa popya mexunganeko laye li na sha nexulilo longhalelo yoinima a ti: “Nomadidiliko taa ka monika metango nomohani nomeenyofi, noiwana yokombada yedu tai pangelwa koutile noi he neteelelo lasha omolwengungumo lefuta nolomakufikufi alo. Ndele ovanhu tava fi ehaluko mokutila nomokuteelela ei tai hange edu alishe, osheshi eenghono domeulu otadi ka kakama. Ndele tava mono Omona wOmunhu te uya ta ende moshilemo, e neenghonopangelo dinene noshinge.” (Lukas 21:25-27; lesha Markus 13:24-26.) Mbela ewanifo lexunganeko olo otali ka kwatela mo omadidiliko matilifi noiningwanima yomewangandjo? Natu teelele tu ka tale. Ashike otu shii kutya ovatondi vaKalunga ngeenge va mono omadidiliko otava ka haluka nokutila.

Ohatu dulu okukala tu na omukumo molwaashi otu shii kutya ohatu ka xupifwa (Tala okatendo 12, 13)

12, 13. (a) Oshike tashi ka ningwa po ngeenge Jesus e uya “neenghonopangelo dinene noshinge”? (b) Ovapiya vaKalunga otave ke linyenga ngahelipi pefimbo olo?

12 Oshike tashi ka ningwa po ngeenge Jesus e uya “neenghonopangelo dinene noshinge”? Ota ka pa ondjabi ovadiinini nokuhandukila ovo vehe fi ovadiinini. (Mateus 24:46, 47, 50, 51; 25:19, 28-30) Jesus okwa longifa efaneko a yelife moule shi na sha naasho. Okwa ti: “Omona wOmunhu eshi te uya moshinge shaye novaengeli vayapuki aveshe pamwe naye, opo nee ota kala omutumba kolukalwapangelo loshinge shaye. Noiwana aishe otai ongelwa koshipala shaye, ndee ta yoolola ovanhu moovakwao, ngaashi omufita ta yoolola eedi moikombo. Eedi ote di ameke kolulyo laye, noikombo kolumosho laye.” (Mateus 25:31-33) Oshike tashi ka ningilwa eedi nosho yo oikombo? Otai ka tokolwa. Oikombo, ile tu tye ovo vehe fi ovadiinini, ‘otava i mokuhandukilwa kwaalushe.’ Ashike eedi, ile tu tye ovadiinini, otava ka pewa omwenyo waalushe. — Mateus 25:46.

13 Oikombo otai ke linyenga ngahelipi ngeenge oya mono kutya otai ka hanaunwa po? ‘Otai ka lilaana.’ (Mateus 24:30) Ndele mbela ovavaekwa nosho yo ovo tave va yambidida otave ke linyenga ngahelipi? Otava ka ninga osho Jesus a popya eshi a ti: “Ei ngenge tai hovele okuningwa, taleni pombada nye mu yelule omitwe deni, osheshi exupifo leni ola ehena popepi.” — Lukas 21:28.

TAVA VILIMA MOUHAMBA

14, 15. Oilonga yokwoongela ilipi tai ka kala po konima eshi Gog yaMagog a hovela okuponokela oshiwana shaKalunga, naasho otashi ka ningwa ngahelipi?

14 Oshike tashi ka ningwa po konima eshi Gog yaMagog ta ka hovela okuponokela oshiwana shaKalunga? Ombibeli oya popya kutya Omona womunhu ‘ota tumu ovaengeli vaye, ndee tava ongele ovahoololwa vaye okeemhepo dokeembinga nhe okexulilo ledu fiyo okexulilo leulu.’ (Markus 13:27; Mateus 24:31) Oilonga yokwoongela itai ulike kefimbo olo eshi ovavaekwa Ovakriste va hoololwa oshikando shotete. Natango itai ulike kokudidilikwa kwaxuuninwa kovavaekwa ovo ve li natango kombada yedu. (Mateus 13:37, 38) Okudidilikwa otaku ka ningwa okafimbo kanini fimbo oudjuu munene inau hovela. (Ehololo 7:1-4) Ndele mbela oilonga yokwoongela oshike? Olo efimbo olo eshi ovavaekwa ovo ve li natango kombada yedu tava ka pewa ondjabi yavo nokuya meulu. (1 Ovatessaloniki 4:15-17; Ehololo 14:1) Oshiningwanima osho otashi ka hovela konima eshi Gog yaMagog a hovela okuponokela oshiwana shaKalunga. (Hesekiel 38:11) Ngaashi ashike Jesus a popya, ‘ovayuki otava ka vilima ngaashi etango mouhamba waXe.’ Mateus 13:43. * (Tala eshangelo lopedu.)

15 Mbela osho osha hala kutya ovavaekwa otava ka vakulwa po? Ovanhu vahapu ovo have liti Ovakriste ova itavela kutya otava ka twalwa meulu nomalutu opambelela. Ohava diladila yo kutya otava ka mona Jesus lelalela eshi te ke uya a pangele edu. Ashike Ombibeli oya popya sha yela kutya Jesus ota ka aluka ehe wetike nomesho okomutwe, eshi ya ti: “Edidiliko lOmona wOmunhu tali monika keulu” naJesus ote ke uya “kombada yoilemo yeulu.” (Mateus 24:30) Ombibeli oya popya yo kutya “onhumba nohonde itai fyuulula ouhamba waKalunga.” Onghee hano, ovo tava i meulu ova pumbwa tete ‘okushitululwa divadiva mepakumo leisho, omokushikwa kwenghuma laxuuninwa.’ * (Tala eshangelo lopedu.) (Lesha 1 Ovakorinto 15:50-53.) Ihatu longifa oshitya evakulo tu yelife oshiningwanima osho molwaashi oshitya osho oshi na ekwatafano nomahongo oipupulu aavo have liti Ovakriste. Ashike ovavaekwa ovadiinini ovo ve li natango kombada yedu otava ka ongelwa pamwe diva.

16, 17. Oshike tashi ka ningwa po fimbo ehombolo lOdjona inali ningwa?

16 Shimha ovavaekwa aveshe 144 000 va i meulu, elongekido la xuuninwa lehombolo lOdjona otali ka hovela. (Ehololo 19:9) Ashike otapa ka ningwa oshinima shimwe vali fimbo oshiningwanima osho shitunhula inashi ningwa. Dimbuluka kutya Gog ota ka ponokela oshiwana shaKalunga fimbo natango ovavaekwa vamwe ve li kombada yedu. (Hesekiel 38:16) Oshiwana shaKalunga otashi ke linyenga ngahelipi? Otashi ka dulika komalombwelo aa taa landula: “Hanye tamu ka lwa. Fikameni, kaleni mu li ofika ndee taleni nhumbi omwene te mu xupifa . . . Inamu tila ndele inamu haluka.” (2 Omafimbo 20:17) Shimha Gog a hovele okuponokela oshiwana shaKalunga, ovavaekwa ovo tava ka hangwa ve li kombada yedu otava ka ya meulu. Ehololo 17:14 ola popya nghee ovo ve li meulu tave ke linyenga keponokelo laGog. Ovatondi voshiwana shaKalunga otava ‘kala nokulwifa Odjona, ndele Odjona pamwe novashikuli vayo, ovaifanwa novahoololwa novadiinini, otai di findi, osheshi oyo Omwene woovene nOhamba yeehamba.’ Onghee hano, Jesus pamwe novavaekwa vaye 144 000 ve li eehamba meulu, otava ka xupifa oshiwana shaKalunga osho shi li kombada yedu.

17 Exupifo olo otali ka etifa oita yaHarmagedon, oyo tai ka fimanekifa edina laJehova liyapuki. (Ehololo 16:16) Aveshe ovo tava ka tokolwa ve li oikombo, ile tu tye ovo vehe fi ovadiinini, otava ka hanaunwa po. Itapa ka kala vali oukolokoshi kombada yedu, ‘nongudu inene’ otai ka xupa puHarmagedon. Xuuninwa, eendjovo ditunhula dembo lEhololo di na sha nehombolo lOdjona otadi ka wanifwa. (Ehololo 21:1-4) * (Tala eshangelo lopedu.) Aveshe ovo tava ka xupa kombada yedu otava ka kala va hokiwa kuKalunga notava ka mona ohole yaye inene nosho yo kutya oha yandje. Otwa teelela nodjuulufi efimbo olo. Ehombolo olo itali ka kala tuu la denga mbada! — Lesha 2 Petrus 3:13.

18. Eshi twa teelela oiningwanima itunhula oyo tai ka ningwa mafiku, oshike tu na okukala twa tokola toko okuninga?

18 Fimbo twa teelela oiningwanima itunhula oyo tai ka ningwa mafiku, oshike osho keshe womufye e na okuninga paife? Jehova okwa nwefa mo omuyapostoli Petrus a shange ngaha: “Hano oinima ei aishe ngenge tai hanauka ngaha, omu nokuhangika mwa tya ngahelipi moweenda uyapuki nometilokalunga mokuteelela nokweendelelifa euyo lefiku laKalunga . . . Onghee hano, ovaholike, omokuteelela oinima ei kendabaleni shili, mu monike puye mu he nonyata nomu he noshipo mombili.” (2 Petrus 3:11, 12, 14) Onghee hano, otu na okukala twa tokola toko okukaleka elongelokalunga letu la koshoka, lihe na ekwatafano nomalongelokalunga oipupulu nokuyambidida Ohamba yOmbili, Jesus Kristus.

^ okat. 2 Tala Oshungonangelo yo 15 Aprili 2012, epandja 25-26.

^ okat. 14 Tala Oshungonangelo yo 15 Juli 2013, epandja 13-14.

^ okat. 15 Ovavaekwa ovo tava ka hangwa nomwenyo pefimbo opo itava ka ya nomalutu avo opambelela meulu. (1 Ovakorinto 15:48, 49) Otashi dulika omalutu avo taa ka kana po ashike ngaashi oshimhu shaJesus sha li sha kana po.

^ okat. 17 Epsalme 45 nalo ole tu pa ouyelele wonhumba kombinga yelandulafano loiningwanima. Tete Ohamba otai ka lwa oita, opo nee ehombolo tali ningwa.