Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Lungamena eendafano loye momafiku aa axuuninwa

Lungamena eendafano loye momafiku aa axuuninwa

“Ookaume [vai] otava nyono po eenghedi diwa.” — 1 OVAKORINTO 15:33.

OMAIMBILO: 73, 119

1. Otu li pefimbo la tya ngahelipi?

OTU li ‘momafiku madjuu’ okukaliwa muo. Okudja mo 1914 eshi ‘omafiku axuuninwa’ a hovela, eenghalo mounyuni oda naipala neenghono shi dulife nale. (2 Timoteus 3:1-5) Ohatu dulu okukala noushili kutya eenghalo dounyuni otadi twikile nokunaipala, molwaashi Ombibeli oya xunganeka kutya “ovanhu [vai] novakengeleledi otava ka ehena komesho mowii nokupukifa nokupuka.” — 2 Timoteus 3:13.

2. Ovanhu vahapu ohava hafele omalihafifo oludi lilipi? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

2 Omolwomalihafifo, ovanhu vahapu kunena ohava tale ile va ninge oinima ya nyika elongifo leenghono ile oyo inai koshoka paenghedi ile ya kwatela mo oumhulile noya nwefwa mo keendemoni. Pashihopaenenwa, ointaneta, eeprograma doko-TV, eemuvi, omambo nosho yo oifo ohai ningifa elongifo leenghono nosho yo oinima oyo inai koshoka paenghedi i kale tai monika ya fa ya tambulwa ko. Shikwao vali, elihumbato olo la li hali kumwifa ovanhu nale paife ola tambulwa ko, nokeenhele dimwe ola tambulwa ko nokuli paveta. Ashike osho itashi ti kutya Jehova okwa hokwa elihumbato la tya ngaho. — Lesha Ovaroma 1:28-32.

3. Ovanhu vahapu ohava diladila shike shi na sha naavo hava kala metwokumwe nomifikamhango daKalunga?

3 Mefelemudo lotete ovanhu ova li yo have lihafifa mokutala oinima ya kwatela mo elongifo leenghono nosho yo oyo inai koshoka paenghedi. Ashike ovashikuli vaJesus kava li hava ningi ngaho molwaashi ohava kala metwokumwe nomifikamhango daKalunga. Osho osha li sha ‘kumwifa’ ovanhu ovo va li ve va dingilila. Oshidjemo osha li shike? Ovanhu ovo ova li hava yolo Ovakriste noku va hepeka. (1 Petrus 4:4) Nokunena ovanhu vahapu ohava diladila kutya ovo hava kala metwokumwe nomifikamhango daKalunga itava endele pamwe nefimbo. Kakele kaasho, Ombibeli oya londwela ovo tava landula oshihopaenenwa shaKristus Jesus kutya “otava ka hepekwa.” — 2 Timoteus 3:12.

‘OOKAUME VAI OTAVA NYONO PO EENGHEDI DIWA’

4. Omolwashike tuhe nokukala tu hole ounyuni ou?

4 Ngeenge otwa hala okulonga ehalo laKalunga, katu na okukala tu hole “ounyuni nakeshe eshi shi li mo.” (Lesha 1 Johannes 2:15, 16.) Satana, ‘kalunga kefimbo lounyuni’ ou, oye ta pangele ounyuni. Oha longifa omalongelokalunga, omapangelo, omahangano opangeshefa nosho yo oikundaneki opo a pukife ovanhu. (2 Ovakorinto 4:4; 1 Johannes 5:19) Molwaashi inatu hala okunwefwa mo kounyuni, otu na okuhenuka eendafano lii. Ombibeli oye tu londwela sha yukilila ya ti: “Ookaume [vai] otava nyono po eenghedi diwa.” — 1 Ovakorinto 15:33.

5, 6. Oolyelye tuhe na okweendafana navo, nomolwashike?

5 Opo tu kaleke po ekwatafano letu liwa naJehova, otu na okuhenuka okweendafana nomunhu keshe oo ha longo osho shii. Osho osha kwatela mo ovanhu ovo hava ti otava longele Jehova ashike ihava dulika kuye. Ngeenge ovanhu va tya ngaho ova nyono sha kwata moiti ndele inave livela ombedi, otu na okweefa po okweendafana navo. — Ovaroma 16:17, 18.

6 Ovanhu luhapu ohava kala va hala okuhafifa ookaume kavo nokukala va tambulwa ko kuvo. Onghee hano, ngeenge ohatu endafana naavo ihava dulika kuKalunga, otashi dulika tu yelekwe tu va hopaenene. Pashihopaenenwa, ngeenge otu na oukaume wopofingo novanhu ovo hava i moluhaelo, nafye mokweendela ko kwefimbo otashi dulika tu ka kale twe va fa. Osho osha ningilwa ovamwatate novamwameme vamwe. Naavo va li inave livela ombedi ova li va kondwa. (1 Ovakorinto 5:11-13) Ngeenge inave livela ombedi, onghalo yavo otai dulu okufaafanifwa naayo ya popiwa kuPetrus. — Lesha 2 Petrus 2:20-22.

7. Otu na okuhoolola okupanga oukaume wopofingo noolyelye?

7 Nonande otwa hala okukala nombili novanhu aveshe, katu na okupanga oukaume wopofingo novanhu ovo ihava dulika kuKalunga. Osha puka kuumwe womEendombwedi daJehova oo ina hombola ile ina hombolwa a kale ha di pamwe nomunhu oo ina fimaneka noiha kala metwokumwe nomifikamhango daJehova. Sha faafana, osha puka kOndombwedi yaJehova okweendelafana nomunhu oo ehe fi omupiya waJehova a ninginifwa nomudiinini. Osha fimanenena okukala twa hokiwa kuKalunga shi dulife okukala twa tambulwa ko kovanhu ovo vehe mu hole. Otu na ashike okupanga oukaume wopofingo novanhu ovo hava longo ehalo laKalunga. Jesus okwa ti: “Ou ta wanifa ehalo laKalunga, oye omumwatate nomumwameme nameme.” — Markus 3:35.

Osha fimanenena okukala twa hokiwa kuKalunga shi dulife okukala twa tambulwa ko kovanhu ovo vehe mu hole

8. Ongahelipi eendafano lii la li la kuma oshiwana shaIsrael shonale?

8 Eendafano lii ohali etifa oupyakadi wa kwata moiti. Pashihopaenenwa, diladila kwaasho sha li sha ningilwa Ovaisrael. Fimbo va li inava fika mEdu lEudaneko, Jehova okwa li e va londwela kombinga yovanhu ovo va hangwa medu olo. Okwa ti: “Ino linyongamena moipafi yookalunga kavo noino va longela, ino ninga ngaashi venya hava ningi, ndelenee va teya po sheke u teyaule po eengudimanya davo. Ndee nye mu nokulongela Omwene Kalunga keni.” (Exodus 23:24, 25) Ashike Ovaisrael vahapu kava li va dulika komalombwelo aKalunga, ndele tava kala vehe fi vali ovadiinini. (Epsalme 106:35-39) Oshidjemo osha li shike? Lwanima Jehova okwa ka ekelashi oshiwana shaIsrael, ndele ta hoolola eongalo lopaKriste olo li kale oshiwana shaye. — Mateus 23:38; Oilonga 2:1-4.

LUNGAMENA OSHO TO LESHA NAASHO TO TALE

9. Omolwashike oikundaneki younyuni ou tai dulu okukala ya nyika oshiponga?

9 Oikundaneki ihapu yomounyuni ou, ngaashi eeprograma doko-TV, ee-website nosho yo omambo otai dulu okunyona po ekwatafano letu naJehova. Oinima ya tya ngaho inai nuninwa okukwafela Ovakriste va kale ve na eitavelo muJehova nomomaudaneko aye. Ponhele yaasho, otai ladipike ovanhu va kale ve lineekela mounyuni waSatana wa nyonauka. Onghee hano, otu na okukala twa lungama filufilu opo tuha hoolole okutala, okulesha ile okupwilikina koshinima keshe osho tashi dulu oku tu kwatifa ‘kouhalu wounyuni.’ — Titus 2:12.

10. Oshike tashi ka ningilwa oikundaneki younyuni ou?

10 Mafiku, Satana nounyuni waye nosho yo oikundaneki yao ya nyika oshiponga otai ka hanaunwa po. Ombibeli oya ti: “Ounyuni otau xulu po pamwe nokahalu kao; ndelenee ou ta longo ehalo laKalunga, oye ta kala alushe.” (1 Johannes 2:17) Sha faafana, omupsalme okwa imba a ti: “Ovaningi vowii otava ka kombololwa po.” Okwa weda ko vali ta ti: “Ndelenee ovananheni vo otava ka fyuulula edu, ndee tava ka hafela ombili inene.” Mbela otava ka kala mo oule wefimbo li fike peni? Ombibeli oya ti: “Ovayuki, vo otava ka fyuulula [edu, NW], ndee tava kala mo alushe.” — Epsalme 37:9, 11, 29.

11. Kalunga ohe tu kwafele ngahelipi tu kale ovadiinini kuye?

11 Mepingafano nounyuni waSatana, ehangano laJehova otali tu kwafele tu kale nonghedi yokukalamwenyo oyo tai twala komwenyo waalushe. Jesus okwa ilikana kuJehova a ti: “Nomwenyo waalushe owo tuu ou, vo ve ku shiive, Oove auke Kalunga kashili, naau we mu tuma, Jesus Kristus.” (Johannes 17:3) Jehova ota longifa ehangano laye opo e tu pe keshe osho twa pumbwa opo tu mu shiive. Pashihopaenenwa, otu na oifo, oumbo, omambo, ouvidio vahapu nosho yo epandja lokointaneta oyo tai tu kwafele tu kale hatu longele Kalunga. Ehangano laye ola unganeka yo okwoongala oko haku ningwa pandjikilile momaongalo e dulife 110 000 mounyuni aushe. Osho hatu lihongo mOmbibeli, pokwoongala nopoyoongalele ohashi pameke eitavelo letu muJehova nomomaudaneko aye. — Ovaheberi 10:24, 25.

HOMBOLA ASHIKE “MOMWENE”

12. Yelifa oshipango shOmbibeli shi na sha nokuhombola ashike “mOmwene.”

12 Ovakriste ovo va hala okuhombola ile okuhombolwa ove na okukala va lungama filufilu shi na sha naavo tava hoolola okweendafana navo. Eendjovo daKalunga ode tu londwela da ti: “Inamu humbata ondjoko imwe pamwe naava ve he neitavelo; osheshi ouyuki ou noukumwe washike nouhenouyuki? Ile ouyelele ou nekwatafano lashike nomulaulu?” (2 Ovakorinto 6:14) Ombibeli oya lombwela ovapiya vaKalunga va hombole ashike “mOmwene,” sha hala okutya va hombole ile va hombolwe ashike komunhu oo e liyapulila Jehova nokwa ninginifwa noha kala metwokumwe nomifikamhango daJehova. (1 Ovakorinto 7:39) Ngeenge owa hombola ile wa hombolwa komunhu a tya ngaho, oo e hole Jehova, oto ka kala u na kaume kopahombo oo te ke ku kwafela u kale omudiinini kuKalunga.

Ngeenge owa hombola ile wa hombolwa komunhu oo e hole Jehova, oto ka kala u na kaume kopahombo oo te ke ku kwafela u kale omudiinini kuKalunga

13. Kalunga okwa li a yandja kOvaisrael oshipango shilipi shi na sha nohombo?

13 Jehova oku shii osho sha denga mbada kufye, noshipango shaye shokuhombola ashike “mOmwene” kashi fi shipe. Pashihopaenenwa, natu ka konakoneni osho Jehova a li a lombwela Ovaisrael kombinga yovanhu ovo va li ihave mu longele. Okupitila muMoses, okwe va lombwela a ti: “Inamu hombolafana [navo, NW]. Inamu yandja ovana veni oukadona kovana vavo ovamati, ndee inamu kufa ovana vavo ovamati kovana veni oukadona, osheshi ye ote ke liteekifa omona woye omumati kuame, opo va longele ookalunga vamwe, nehandu lOmwene tali mu xwamene ndee Ye ote mu halakanifa po diva.” — Deuteronomion 7:3, 4.

14, 15. Oshike sha ningilwa shaSalomo molwaashi e lipwililikila oshipango shaJehova?

14 Diva konima eshi Salomo a ninga ohamba yaIsrael, okwa li a ilikana a pewe ounongo, na Jehova okwa li a nyamukula eilikano laye. Onghee hano, Salomo okwa ka shiivika nawa e li omupangeli omunaendunge woshiwana osho sha li hashi pondola. Nohambanghainhu yokuSheba oya li ya kuminwa neenghono ounongo waSalomo noya li ye mu lombwela ya ti: “Ove u dule mounongo nomoupuna osho nde shi kundana.” (1 Eehamba 10:7) Ndele oshihopaenenwa shaSalomo otashi tu hongo yo kutya oshike tashi dulu okuningwa po ngeenge omunhu okwe lipwililikile oshipango shaJehova nokuhombola umwe oo iha longele Jehova. — Omuudifi 4:13.

15 Nonande Jehova okwa li a nangeka noupuna Salomo, Salomo ka li a dulika koshipango shaKalunga sha yela. Salomo okwa li e “hole ovakainhu vahapu ovanailongo” ovo va li ihava longele Jehova, nolwaxuuninwa okwa ka kala e na ovakulukadi 700, novakainhu vopomunghulo 300. Mbela oshidjemo osha li shike? Eshi Salomo a ka kulupa, ovakulukadi vaye ova li ‘va hongaula omutima waye okushikula ookalunga vamwe, na Salomo okwa li a ninga osho inashi wapala momesho Omwene.’ (1 Eehamba 11:1-6) Eendafano lii ola li le mu nwefa mo, noina kala vali omudiinini kuJehova. Ngeenge osho osha li sha ningilwa Salomo, nopehe na omalimbililo otashi dulu okuningilwa keshe umwe. Nomolwaasho inatu hala nokuli okudiladila kombinga yokuhombola ile okuhombolwa komunhu oo ehe hole Jehova.

16. Ombibeli otai yandje omayele elipi kwaao a hombola ile a hombolwa kwaao ehe fi omwiitaveli?

16 Ongahelipi ngeenge umwe okwa ninga omulongeli waJehova a hangwa nale a hombola ile a hombolwa kuumwe oo ehe fi omwiitaveli? Ombibeli oya ti: “Ovakainhu, dulikeni kovalumenhu veni, opo naavo yo inava dulika kondjovo, va findwe keenghedi dovakainhu nande eendjovo kadi po.” (1 Petrus 3:1) Efinamhango olo otali longo yo nokovashamane ovo ve na ovakulukadi ihava longele Jehova. Eendjovo daKalunga oda popya sha yela da ti: Kala omushamane ile omukulukadi muwa, nokutula moilonga omafinamhango aKalunga e na sha nohombo. Opo nee kaume koye kopahombo ota ka didilika kutya owa lunduluka nowa ninga omunhu muwa, naasho otashi ke mu linyengifa yo a kale a hala okulongela Jehova. Ovalihomboli vahapu ove na oimoniwa ya tya ngaho.

ENDAFANA NAAVA VE HOLE JEHOVA

17, 18. Oshike sha kwafela Noa a xupe pEyelu, noshike sha li sha kwafela Ovakriste vomefelemudo lotete va xupe pehanauno laJerusalem?

17 Eendafano lii otali dulu oku ku nwefa mo u kale iho dulika kuJehova, ndele eendafano liwa otali dulu oku ku kwafela u kale omudiinini kuye. Noa oku li oshihopaenenwa shiwa kufye. Okwa li ko pefimbo opo “owii wovanhu kombada yedu wa li uhapu, nomauko omadiladilo omitima davo okwa li mai efimbo alishe.” (Genesis 6:5) Ovanhu ova li hava longo owii neenghono, na Jehova okwa li a tokola okuhanauna po ounyuni oo woukolokoshi. Ashike Noa okwa li a yooloka ko kovanhu vopefimbo laye. Ombibeli oya ti kutya okwa li “omulumenhu omuyuki” oo a “enda pamwe naKalunga.” — Genesis 6:7-9.

18 Noa ka li ha endafana novanhu ovo va li vehe hole Jehova. Ye pamwe noukwaneumbo waye ova li hava kala ve lipyakidila tava tungu onguluwato, nokwa li yo “omuudifi wouyuki.” (2 Petrus 2:5) Noa, omukulukadi waye, ovanamati vatatu novakulukadi vavo ova kala ve na eendafano liwa mokati kavo. Ova kala ve lipyakidila tava ningi oinima oyo tai hafifa Kalunga, naasho osha li she va kwafela va xupe pEyelu. Atusheni kunena otu li oludalo lavo, onghee hano otu na okupandula Noa noukwaneumbo waye eshi va dulika kuJehova nokuhenuka eendafano lii. Sha faafana, Ovakriste vomefelemudo lotete kava li hava endafana novanhu ovo va li vehe hole Jehova. Ova li va dulika nokuxupa eshi Jerusalem sha li sha hanaunwa po mo 70 O.P. — Lukas 21:20-22.

Okweendafana naavo ve hole Jehova otaku tu kwafele tu faneke momadiladilo etu nghee onghalamwenyo tai ka kala mounyuni mupe (Tala okatendo 19)

19. Oshike tashi ke tu kwafela tu kale ovadiinini kuJehova?

19 Ngaashi Noa noukwaneumbo waye nosho yo Ovakriste vomefelemudo lotete, nafye ihatu endafana novanhu ovo vehe hole Jehova. Otu na ovamwatate novamwameme ovadiinini omamiliyona ovo hatu dulu okuhoolola va kale ookaume ketu. Otave ke tu kwafela tu kale twa “pama meitavelo” momafimbo aa madjuu neenghono. (1 Ovakorinto 16:13; Omayeletumbulo 13:20) Diladila ashike nghee tashi ka kala shiwa okuxupa pexulilo lounyuni ou woukolokoshi noku ka kala mounyuni mupe waJehova! Inashi fimana tuu okuhenuka eendafano lii paife!