Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otu hole Jehova?

Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otu hole Jehova?

“Ofye otu mu hole, osheshi Oye a kala e tu hole tete.” 1 JOHANNES 4:19.

OMAIMBILO: 56, 138

1, 2. Jehova okwe tu honga ngahelipi nghee tu na okukala tu mu hole?

ONGHEDI ya denga mbada omo xe omudali ta dulu okuhonga ovana vaye oyo okupitila moshihopaenenwa shaye. Ngeenge ta ulikile ovana vaye ohole, kungaho ote va hongo va kale ovanahole. Kape na nande oumwe e tu hole neenghono e dule Tate yetu Jehova. Onghee hano, ohatu lihongo okukala tu na ohole “osheshi Oye a kala e tu hole tete.” — 1 Johannes 4:19.

2 Omonghedi ilipi Jehova a ulika kutya okwa ‘kala e tu hole tete’? Ombibeli oya ti: ‘Kristus okwe tu fila fimbo twa li natango ovalunde.’ (Ovaroma 5:8) Tate yetu omunahole Jehova okwa yandja Omona waye a ninge ekulilo loku tu mangulula moulunde nefyo. Oshali oyo i na ondilo oye shi ningifa tashi shiiva opo tu dule okweehena popepi naJehova nokuulika kutya otu mu hole. Eshi Jehova a yandja eyambo linene la tya ngaho, okwe tu tulila po oshihopaenenwa. Okwe tu honga kutya otu na okukala tu na ohole mokukala tuhe lihole fye vene nokukala hatu yandje nehalo liwa. — 1 Johannes 4:10.

3, 4. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otu hole Kalunga?

3 Ohole oyo oukwatya waJehova wa tongomana. Kungaho ohatu dulu okuuda ko kutya omolwashike Jesus a ti kutya oshipango sha fimanenena osho: “Hola Omwene Kalunga koye nomutima woye aushe nomwenyo woye aushe [neenghono] doye adishe.” (Markus 12:30) Jehova okwa hala tu kale tu mu hole ‘nomutima wetu aushe.’ Jehova ota ka nyemata ngeenge otwa kala tu hole omunhu ile oshinima shonhumba shi dulife eshi tu mu hole. Ashike ohole yetu yoku mu hola ka i na ashike okukala ye likolelela komaliudo. Jehova okwa teelela yo tu kale tu mu hole ‘nomwenyo wetu aushe neenghono detu adishe.’ Osho osha hala okutya ohole yetu yokuhola Jehova oya kwatela mo onghedi omo hatu diladila nosho yo osho hatu ningi. — Lesha Mika 6:8.

4 Otu na okukala tu hole Jehova nounhu wetu aushe noiniwe yetu aishe. Ngeenge otwa kala twa pitifa Jehova komesho monghalamwenyo yetu, ohatu mu ulikile kutya otu mu hole shili. Moshitukulwa sha tetekela, otwa kundafana mo eenghedi nhe omo Jehova ha ulike ohole yokuhola ovana vaye. Paife natu ka taleni nghee hatu dulu okukulika ohole yomoule yokuhola Jehova nokuulika kutya otu mu hole.

ULIKILA JEHOVA KUTYA OWE MU PANDULA

5. Ngeenge hatu diladila kwaaishe oyo Jehova e tu ningila, otashi tu linyengifa tu kale twa hala okuninga shike?

5 Ngeenge wa pewa oshali komunhu wonhumba, nopehe na omalimbililo oho ulike kutya owa pandula. Oho longifa yo oshali oyo molwaashi owe i lenga. Jakob okwa ti: “Keshe oshipewa shiwa, nokeshe oshali sha wanenena, ohashi di kombada, okuXe yomauyelele, kuou pu he nomalundululo ile omapilauko ouyelele nomulaulu.” (Jakob 1:17) Otwa pandula neenghono eshi Jehova he tu pe keshe osho twa pumbwa opo tu kale nomwenyo notu kale twa hafa. Otu shii kutya oku tu hole neenghono notwa hala oku mu ulikila kutya nafye otu mu hole. Mbela osho ngoo u udite ngaho?

6. Ovaisrael ova li va pumbwa okuninga shike ngeenge ova hala Jehova a twikile oku va nangeka noupuna?

6 Ovaisrael ova li va pewa oinima iwa ihapu kuJehova. Oule womido omafele, okwa kala te va wilike nomhango yaye nokwa kala te va pe keshe osho va li va pumbwa opo va kale nomwenyo. (Deuteronomion 4:7, 8) Ovaisrael ova li tava dulu okuulika kutya ova pandula Jehova mokudulika keemhango daye. Pashihopaenenwa, eshi va li va yambela Jehova omayambo, ova li ve na oku mu pa “eshi shiwelela shomoshipe” shomapya avo. (Exodus 23:19) Ovaisrael ova li ve shii kutya Jehova ota ka twikila oku va nangeka noupuna ngeenge ova dulika kuye nove mu pe osho shiwelela. — Lesha Deuteronomion 8:7-11.

7. Ongahelipi hatu dulu okulongifa ‘eliko’ letu tu ulikile Jehova kutya otu mu hole?

7 Nafye ohatu dulu okuulika kutya otu hole Jehova moku mu pa ‘eliko’ letu. (Omayeletumbulo 3:9) Osho ohatu shi ningi ngeenge hatu longifa oiniwe yetu opo tu mu fimanekife. Pashihopaenenwa, ohatu dulu okuyandja omayambidido opo tu yambidide oilonga yOuhamba meongalo letu nosho yo mounyuni aushe. Kutya nee otu na shihapu ile oshinini, atusheni ohatu dulu okulongifa osho tu na opo tu ulike kutya otu hole Jehova. (2 Ovakorinto 8:12) Ashike ope na vali eenghedi dimwe omo hatu dulu okuulikila Jehova kutya otu mu hole.

Ngeenge otwa kala twe lineekela Jehova filufilu, ohatu ke mu ulikila kutya otu mu hole

8, 9. Omonghedi vali ilipi hatu dulu okuulikila Jehova kutya otu mu hole? Oshike osho Mike noukwaneumbo waye va ninga?

8 Jesus okwe tu honga tu konge tete Ouhamba notuha kale noshisho shoikulya noikutu. Tate yetu okwe tu udanekela kutya ote tu pe osho twa pumbwa. (Mateus 6:31-33) Otwe lineekela Jehova notu shii kutya ota ka wanifa po eudaneko laye. Kakele kaasho, ngeenge ou hole shili omunhu wonhumba, oho kala we mu lineekela. Onghee hano, ngeenge otwa kala twe lineekela Jehova filufilu, ohatu ke mu ulikila kutya otu mu hole. (Epsalme 143:8) Ndele natu lipule kutya: ‘Mbela eemhangela odo handi ningi nonghedi omo handi longifa efimbo neenghono dange ohai ulike ngoo kutya ondi hole Jehova shili? Ohandi kala ngoo nde lineekela Jehova efiku keshe kutya ota file oshisho eemhumbwe dange?’

9 Mike noukwaneumbo waye ova kala ve lineekela Jehova. Eshi Mike a li omunyasha, okwa kala alushe a hala oku ka udifa koshilongo shimwe. Nokuli nokonima eshi a hombola ndele tava mono ounona vavali, okwa li natango e na ehalo la tya ngaho. Eshi Mike noukwaneumbo waye va lesha kombinga yovamwatate novamwameme ovo tava longo oko ku na omhumbwe inene, ova li va tokola okukala nonghalamwenyo yanafangwa. Ova landifa po eumbo lavo, ndele tava tembukile monhele inini. Mike okwa ninipika yo ongeshefa yaye yokuwapaleka nokwa mona onghedi yoku i unganeka e li koshilongo shimwe ta longifa ointaneta. Oshidjemo, Mike noukwaneumbo waye ova li va dula okutembukila koshilongo shimwe, nova kala tava hafele oukalele wavo neenghono. Mike okwa ti: “Otwa wanifilwa oushili weendjovo daJesus odo di li muMateus 6:33.”

DILONGA KWAASHO JEHOVA HE KU HONGO

10. Omolwashike shiwa kufye okudilonga kwaasho hatu lihongo kombinga yaJehova, ngaashi David a li a ninga?

10 Ohamba David oya tile: “Eulu olo hali hepaulula oshinge shaKalunga, nevalelwa lalo otali udifa oshilonga shomake aye.” Okwa ti yo: “Omhango yOmwene oya wanenena, yo ohai hekeleke omwenyo; ehepaululo lOmwene oli [shii] okulineekelwa shili, olo hali nongopaleke omalai.” Eshi David a dilonga kombinga yomhango yaJehova yopandunge nokeshito laYe la wapala, osha li she mu ehenifa popepi naJehova nokwa li a hala okuulika kutya oku mu hole. David okwa ti: “Eendjovo domokanya kange nomadilongo omomutima wange nae ku wapalele, Omwene, emanya lange nOmukulili wange.” — Epsalme 19:2, 8, 15.

11. Ongahelipi hatu dulu okulongifa eshiivo olo Jehova e tu pa, tu ulike kutya otu mu hole? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

11 Kunena, Jehova ohe tu hongo shihapu kombinga yaye, yomalalakano aye, yeshito laye nEendjovo daye. Ounyuni otau ladipike ovanhu va lalakanene ehongo, ashike ehongo lopombada luhapu ohali va ningifa vaha kale vali ve hole Kalunga. Mepingafano naasho, Jehova ina hala ashike tu mone eshiivo, ndele ohe tu kwafele yo tu kale ovanaendunge. Okwa hala tu tule moilonga osho hatu lihongo opo tu mone ouwa notu kwafele vamwe. (Omayeletumbulo 4:5-7) Pashihopaenenwa, okwa hala tu tukulilafane navamwe ‘eshiivo loshili’ notu va kwafele va ka xupifwe. (1 Timoteus 2:4) Ohatu ulike kutya otu hole Jehova nosho yo ovanhu vakwetu moku va honga shihapu kombinga yOuhamba waKalunga nosho yo osho tau ka ningila ovanhu. — Lesha Epsalme 66:16, 17.

12. Omumwameme umwe omunyasha okwa ti shike kombinga yoshali ya dja kuJehova?

12 Ovanyasha navo otava dulu okudilonga kwaashishe osho Jehova e va pa nokwe va honga. Shannon ota dimbuluka natango nghee a li e udite poshoongalele shoshitukulwa shimwe oko a li a ya eshi a li e na omido 11, ofimbo okamwainakadona ka li ke na omido 10. Pefimbo lomutumba poshoongalele shoshitukulwa sha li shi na oshipalanyole “Godly Devotion” ovanyasha aveshe, mwa kwatelwa Shannon nokandenge kaye, ova li va pulwa va kale omutumba ponhele ye likalekelwa. Potete, Shannon okwa li a tila, ndele okwa li a kumwa eshi omunyasha keshe a li a pewa embo Questions Young People Ask—Answers That Work. Mbela oshali oyo iwa oya li ye mu linyengifa a kale e uditile ngahelipi Jehova? Okwa ti: “Pomhito opo onda li nda didilika kutya Jehova omunhu wolela nonokutya oku hole nge pauhandimwe neenghono adishe. Inatu hafa tuu eshi Kalunga ketu munene Jehova, he tu pe nehalo liwa eeshali diwa noda wanenena!”

TAMBULA KO OUTEKUDULIKO WAJEHOVA

13, 14. Otu na okulinyenga ngahelipi ngeenge Jehova te tu pe outekuduliko, nomolwashike?

13 Ombibeli oye tu dimbulukifa ya ti: “Ou Omwene e mu hole Ye ote mu hanyene, heeno, ngaashi xe ta hanyene omona waye e mu hole.” (Omayeletumbulo 3:12) Ngeenge otwa kala hatu tambula ko outekuduliko waJehova nokweefa e tu deule, ohatu lihongo okulonga osho sha yuka nohatu ka kala tu na ombili. Oshoshili kutya “edengo keshe pefimbo lalo katu li wete olo ehafo, ndelenee olo oluhodi.” (Ovaheberi 12:11) Ndele nande ongaho, otu na okulinyenga ngahelipi ngeenge Jehova te tu pe outekuduliko? Inatu lipwililikila nandenande omayele aJehova ile tu kale twa handuka ngeenge inatu panda osho twa lombwelwa. Molwaashi otu hole Jehova, ohatu ka pwilikina kuye nokuninga omalunduluko a pumbiwa.

Ngeenge otwa ningi omalunduluko nehalo liwa opo tu hafife Jehova, ohatu ulike kutya otu mu hole shili

14 Pefimbo laMalakia, Ovajuda vahapu kava li hava pwilikine kuJehova. Nonande ova li ve shii kutya omayambo oo tava yambe inaa hokiwa kuJehova, kava li ve na ko nasha. Nomolwaasho Jehova a li e va pa omayele a kwata moiti shi na sha naasho. (Lesha Malakia 1:12, 13.) Jehova okwa li e va pa omayele lwoikando ihapu, ndele kava li va pwilikina kuo. Onghee hano, okwa li e va lombwela a ti: “Ohandi ka tuma efingo mokati keni ndele handi lundulula omanangeko noupuna eni.” (Malakia 2:1, 2) Osha yela kutya ngeenge otwa kala ihatu pwilikine komayele aJehova ile tu kale tu wete inaa fimana, ohatu ka nyona po ekwatafano letu naye.

Diladila kutya Jehova okwa hala u ninge shike ponhele yokuninga osho shi holike kounyuni (Tala okatendo 15)

15. Otu na okuhenuka omadiladilo elipi?

15 Ounyuni waSatana otau ladipike ovanhu va kale ve na ounhwa nove lihole vo vene. Ovanhu vahapu kave hole okupukululwa ile okulombwelwa osho ve na okuninga. Vamwe ohava pwilikine ashike komayele molwaashi ve na oku shi ninga. Ashike fye katu na okukala noikala ya tya ngaho. Ombibeli otai tu lombwele kutya ‘inatu faafana nounyuni ou.’ Ponhele yaasho, otwa pumbwa okushiiva osho Jehova a hala tu ninge nokulonga osho tashi mu hafifa. (Ovaroma 12:2) Oha longifa ehangano laye opo e tu pe omayele pefimbo la wapala. Pashihopaenenwa, ohatu dimbulukifwa shi na sha nanghee tu na okulihumbata ngeenge tu li novanhu voukashike kookanhu wa yooloka ko kuwetu, nghee tu na okuhoolola ookaume nosho yo nghee tu na okuhoolola omalihafifo. Ngeenge otwa kala hatu tambula ko nehalo liwa outekuduliko waJehova nokuninga omalunduluko opo tu mu hafife, ohatu ulike kutya otu na olupandu omolwewiliko laye nonokutya otu mu hole shili. — Johannes 14:31; Ovaroma 6:17.

KALA WE LINEEKELA JEHOVA E KU KWAFELE NOKU KU AMENE

16, 17. (a) Omolwashike tu na okukonakona kutya Jehova okwa tala ko ngahelipi oshinima shonhumba fimbo inatu ninga etokolo? (b) Ovaisrael ova li va ninga shike ponhele yokulineekela Jehova?

16 Ounona vanini ohava kala ve lineekela ekwafo neameno lovadali vavo. Nokuli novakulunhu ohava pula omayele kovadali vavo omafimbo amwe. Ove shii kutya nonande otava dulu okuninga omatokolo kuvo vene, ovadali vavo otava dulu oku va pa omayele mawa. Tate yetu, Jehova, oha efa tu ninge omatokolo kufye vene, ashike molwaashi otwe mu lineekela notu mu hole, ohatu mu pula alushe ekwafo nohatu ningi ngaashi hatu dulu opo tu tale kutya okwa tala ko ngahelipi oshinima shonhumba fimbo inatu ninga etokolo. Ngeenge otwe lineekela Jehova, ote ke tu pa omhepo yaye iyapuki i tu kwafele tu longe osho sha yuka. — Ovafilippi 2:13.

17 Pefimbo laSamuel, Ovaisrael ova li va findwa kOvafilisti. Ndele ponhele yokupula Jehova kutya nava ninge po shike, ova ti: “Natu ka taleni oshikefa shehangano [lOmwene] muSilo shi kale mokati ketu ndee tashi tu xupifa momake ovatondadi vetu.” Oshidje mo shetokolo olo osha li shike? Ombibeli oya ti: ‘Olwoodi ola li linene shili. Ovakwaita Ovaisrael omayovi omilongo nhatu ova dipawa. Oshikefa shaKalunga osha iwa yo nasho.’ (1 Samuel 4:2-4, 10, 11) Ovaisrael ova li tava diladila kutya ngeenge ova kala ve na oshikefa shehangano, Jehova ote ke va kwafela noku va amena. Ashike kava li va pula Jehova e va kwafele ile va kendabala okutala kutya okwa tala ko ngahelipi oshinima osho. Ponhele yaasho, ova ninga osho va li tava diladila kutya osho sha yuka, nova li va mona oilanduliko ii neenghono. — Lesha Omayeletumbulo 14:12.

18. Ombibeli otai ku hongo shike shi na sha nokulineekela Jehova?

18 Omupsalme umwe oo a li e hole Jehova neenghono nokwe mu lineekela okwa ti: ‘Teelela Kalunga! Natango tuu ohandi ke mu hambelela, ekwafo otali di kuye. Kalunga kange, omwenyo wange otau nyika oufiye meni lange; onghee ohandi ku dimbulukwa.’ (Epsalme 42:6, 7) Mbela osho ho kala u uditile Jehova ngaho? Oho kala ngoo u udite wa ehena popepi naye nowe mu lineekela? Otashi dulika wa pumbwa okulihonga okukala we mu lineekela shi dulife nale. Ombibeli oye tu lombwela ya ti: “Nomutima woye aushe lineekela Omwene, ino liameka keendunge doye mwene. Mu shiiva meendjila doye adishe, opo nee Ye ota ka lalakanifa omalila oye.” — Omayeletumbulo 3:5, 6.

19. Ongahelipi to dulu okuulikila Jehova kutya ou mu hole?

19 Molwaashi Jehova oye a kala e tu hole tete, okwe tu honga nghee tu na okukala tu mu ohole. Natu kaleni alushe hatu dilonga kwaashishe osho e tu ningila nonokutya oku tu hole shi fike peni. Natu mu ulikile yo kutya otu mu hole nomutima aushe, nomwenyo aushe noneenghono adishe. — Markus 12:30.