Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ou hole ngoo ‘mukweni ngaashi ove u lihole mwene’?

Ou hole ngoo ‘mukweni ngaashi ove u lihole mwene’?

“Hola omukweni ngaashi ove u lihole mwene.” — MATEUS 22:39.

OMAIMBILO: 73, 36

1, 2. Omishangwa otadi ulike ngahelipi kutya ohole oya fimana?

OHOLE oyo oukwatya waJehova Kalunga wa tongomana. (1 Johannes 4:16) Omushitwa wotete Jesus Kristus okwa kala naXe meulu oule womido omabiliyona nokwe lihonga nghee Jehova Kalunga e li omunahole. (Ovakolossi 1:15) Jesus okwa ulika ohole ya fa yaXe mokukalamwenyo kwaye akushe, kutya nee omeulu ile osheshi a li kombada yedu. Onghee hano, ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova naJesus otava ka pangela alushe monghedi yopahole.

2 Eshi umwe a li a pula Jesus kutya oshipango shilipi shinene shi dule ikwao, Jesus okwa ti: “Hola Omwene Kalunga koye nomutima woye aushe nomwenyo woye aushe neendunge doye adishe. Oshipango shinene noshotete osho tuu eshi. Noshitivali shi fike pusho, osheshi, Hola omukweni ngaashi ove u lihole mwene.” — Mateus 22:37-39.

3. ‘Omukwetu’ olyelye?

3 Osha fimana okuulikila ohole keshe umwe. Jesus okwa ti kutya otu na okukala tu hole Jehova nosho oyo ovanhu vakwetu. Ndele mbela olyelye ‘omukwetu’? Ngeenge otwa hombola ile twa hombolwa, omukwetu elela okaume ketu kopahombo. Ovamwatate novamwameme meongalo navo ovakwetu nosho yo ovanhu ovo hatu shakeneke moukalele. Moshitukulwa eshi, ohatu ke lihonga nghee hatu dulu okuulikila ovanhu vakwetu ohole.

KALA U HOLE KAUME KOYE KOPAHOMBO

4. Ongahelipi ohombo tai dulu okupondola nonande ovanhu inava wanenena?

4 Jehova okwa shita Adam naEva ndele te va hombolifa. Ovo ovo ovalihomboli votete. Kalunga okwa li a hala va kale tava hafele ohombo nokuyadifa edu noludalo lavo. (Genesis 1:27, 28) Ashike eshi va ka nyona kuJehova, ohombo yavo oya ka nyonauka ndele oulunde nefyo tai tandavele fiyo okufye atushe. (Ovaroma 5:12) Ndele nande ongaho, ohombo kunene otai dulu okupondola. Jehova, oo e li omutoti wohombo, okwa pa ovashamane novakulukadi omayele opaMbibeli a denga mbada. — Lesha 2 Timoteus 3:16, 17.

Jehova okwa teelela ovashamane va kale omitwe dinahole

5. Ongahelipi ohole ya fimana mohombo?

5 Ombibeli oya ulika kutya oukaume nohole ya xwama oya pumbiwa opo ovanhu va hafele ekwatafano liwa. Naasho osho naanaa sha pumbiwa mohombo. Omuyapostoli Paulus okwa popya shi na sha nohole yashili eshi a ti: “Ohole i noutalanheni, ohole i nolukeno; ohole ihai fi efupa, ihai litange, ihai fulalala, ihai holoka nai, ihai kongo shayo vene, ihai kenyanana, ihai dimbulukwa owii ye u ningilwa, ihai nyakukilwa osho inashi yuka, ndele ohai nyakukilwa pamwe noshili; ohai tuvike aishe nohai itavele aishe, ohai teelele aishe, hai lididimikile aishe. Ohole ihai xulu po nande.” (1 Ovakorinto 13:4-8) Ngeenge otwa dilonga keendjovo daPaulus noku di tula moilonga, ohatu dulu okukala twa hafa mohombo yetu.

Ombibeli oye tu ulikila nghee hatu dulu okukala tu na ohombo tai pondola (Tala okatendo 6, 7)

6, 7. (a) Ombibeli oya ti shike shi na sha nokukala oukwamutwe? (b) Omushamane Omukriste oku na okuungaunga ngahelipi nomukulukadi waye?

6 Jehova okwa tula po kutya olyelye e na okukala omutwe woukwaneumbo. Paulus okwa ti: “Onda hala nye mu shiive nokutya, Kristus Oye omutwe wakeshe omulumenhu, nomutwe womukainhu omulumenhu, nomutwe waKristus oKalunga.” (1 Ovakorinto 11:3) Ashike Jehova okwa teelela ovashamane va kale ve li omitwe domaukwaneumbo dinahole, nokave na nande okukala ovakwanyanya novehe na onghenda. Jehova mwene oku li omutwe unalukeno noke na oikala yokuliholamwene. Osho osha ningifa Jesus a kale a fimaneka eenghonopangelo daKalunga. Okwa ti: “Ame ondi hole Tate.” (Johannes 14:31) Ngeno Jehova okwa li ha ningi Jesus onyanya, ngeno Jesus hasho e mu uditile ngaho.

7 Nonande omushamane oye omutwe womukulukadi waye, Ombibeli oye mu lombwela e mu fimaneke. (1 Petrus 3:7) Ongahelipi mbela omushamane ta dulu okuninga ngaho? Ota dulu okukala ha diladila keemhumbwe domukulukadi waye nokukala a lenga osho e hole. Ombibeli oya ti: “Ovalumenhu, holeni ovakainhu veni ngaashi Kristus e hole eongalo, nokwe liyandja molwalo.” (Ovaefeso 5:25) Jesus okwa li a yandjela nokuli ovahongwa vaye omwenyo waye. Ngeenge omushamane oku li omutwe unahole ngaashi Jesus, otashi ka kala shipu komukulukadi okukala e mu hole, e mu fimaneka nokwa lenga omatokolo aye. — Lesha Titus 2:3-5.

KALA U HOLE OVAMWAXO

8. Otu na okukala tu uditile ngahelipi ovamwatate novamwameme?

8 Kunena, ope na ovanhu omamiliyona mounyuni aushe ovo tava longele Jehova. Ovanhu va tya ngaho ovamwameme novamwatate. Ndele mbela otu na okukala tu va uditile ngahelipi? Ombibeli oya ti: “Tu ningileni aveshe ouwa, ndelenee unene tuu ovo oovakwetu vomeitavelo.” (Ovagalati 6:10; lesha Ovaroma 12:10.) Omuyapostoli Petrus okwa ti kutya ‘okudulika koshili’ naku tu kwafele tu ‘hole ovamwatate.’ Okwa lombwela yo Ovakriste vakwao ta ti: “Komesho yaaishe ohole yeni yokuholafana nai kale ya xwama.” — 1 Petrus 1:22; 4:8.

9, 10. Omolwashike oshiwana shaKalunga sha hangana?

9 Ehangano letu lomounyuni aushe ole likalekelwa. Omolwashike mbela? Omolwaashi otu hole ovamwatate novamwameme nohole yashili noyomoule. Osho sha fimanenena oshosho kutya, molwaashi otu hole Jehova nohatu dulika koipango yaye, ohe tu yambidida neenghono daye dinenenene meshito alishe, omhepo yaye iyapuki. Omhepo iyapuki yaKalunga ohai tu kwafele tu kale tu li oumwainafana wa hangana shili. — Lesha 1 Johannes 4:20, 21.

10 Paulus okwa divilika kutya Ovakriste ove na okukala ve holafane eshi a ti: “Djaleni efilonghenda lomomutima, ombili, elininipiko, engungumano noutalanheni, lididimikilafaneni, diminafaneni po omanyono, ngenge mwa ningafana nomukweni, ngaashi Kristus e mu dimina po, osho nanye yo mu ninge; ndele kombada yaaishe djaleni ohole, oyo oshimangifo sha wana shoku mu manga kumwe.” (Ovakolossi 3:12-14) Inatu pandula tuu eshi ohole oyo i li “oshimangifo sha wana shoku [tu] manga kumwe” i li mokati ketu kashi na nee mbudi kutya otwa dja peni!

Ohole noukumwe ohai didilikifa mo Eendombwedi daJehova di li ovashikuli vaKristus vashili, ovanhu ovo Kalunga ta longifa va udife onghundana iwa yOuhamba mounyuni aushe

11. Oshike hashi didilikifa mo ehangano laJehova?

11 Ohole yashili noukumwe oo u li mokati kovalongeli vaJehova ohai va didilikifa mo kutya ove li melongelokalunga lashili. Jesus okwa ti: “Opo tuu opo aveshe tave mu koneke kutya, nye ovalongwa vange, ngenge mu holafane.” (Johannes 13:34, 35) Omuyapostoli Johannes okwa ti: “Opo tuu opo tapa shiivika ovana vaKalunga novana vaSatana. Keshe tuu ou iha longo ouyuki, oye ke fi womuKalunga, naau e he hole omumwaxe. Osheshi ondaka ei mwe i uda pehovelo, oyo ei, fye otu nokuholafana.” (1 Johannes 3:10, 11) Ohole noukumwe ohai didilikifa mo Eendombwedi daJehova di li ovashikuli vaKristus vashili, ovanhu ovo Kalunga ta longifa va udife onghundana iwa yOuhamba mounyuni aushe. — Mateus 24:14.

OKWOONGELWA “KWONGUDU INENE”

12, 13. “Ongudu inene” otai ningi shike kunena, notai ka hafela shike mafiku?

12 Vahapu vomoshiwana shaJehova kunena ove li oshitukulwa ‘shongudu inene’ oyo ya dja koitukulwa younyuni ya yoolokafana, notava ulike lela kutya otava yambidida Ouhamba. Ovanhu ovo “ovava va dile momahepeko manene, ndele va kosha oikutu yavo, ndele ve i yelifa mohonde yOdjona” mokuulika eitavelo mekuliloyambo laJesus. Ovo ‘vongudu inene’ ove hole Jehova nOmona, nohava longele Jehova “omutenya noufiku.” — Ehololo 7:9, 14, 15.

13 Mafiku Kalunga ota ka hanauna po ounyuni ou woukolokoshi pefimbo ‘loudjuu unene.’ (Mateus 24:21; lesha Jeremia 25:32, 33.) Ashike ota ka amena nokutwala ovapiya vaye mounyuni waye mupe molwaashi oku va hole. Ngaashi a udaneka oule womido 2 000 da pita, “ota feta po omahodi momesho avo, nefyo itali kala po vali ile oluhodi ile okulila ile ouyahame itau kala po vali, osheshi eshi shotete osha xula po.” Mbela owa teelela ngoo nodjuulufi oku ka kala mOparadisa eshi oukolokoshi, okumona oixuna nosho yo efyo ya xula po? — Ehololo 21:4.

14. Ongudu inene oya kula shi fike peni?

14 Pehovelo lomafiku axuuninwa mo 1914, opa li ashike ovapiya vaKalunga omayovi manini. Kekwafo lomhepo iyapuki, okangudu oko kanini oka kala taka udifa onghundana iwa yOuhamba nonande opa li omaupyakadi, take linyengifwa kohole yokuhola ovanhu vakwao. Osho osha li sha etifa oidjemo ilipi? Okwa kala taku ongelwa ongudu inene oyo i na eteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu. Kunena ope na Eendombwedi 8 000 000 lwaapo momaongalo e dulife 115 400 mounyuni aushe, nomivalu odo otadi ende tadi hapupala. Pashihopaenenwa, Eendombwedi dipe di dulife 275 500 oda li da ninginifwa momudo woilonga wo 2014. Osho osha hala kutya ohapa ninginifwa ovanhu 5 300 oshivike keshe.

15. Ongahelipi vahapu hava udu onghundana iwa kunena?

15 Oshikumwifi okumona kutya ovanhu vangapi va uda onghundana iwa yOuhamba. Kunena oishangomwa yetu oi li momalaka e dulife po 700. Oshifo shOshungonangelo osho unene hashi andjakanekwa neenghono mounyuni aushe. Eekopi dasho di dulife 52 000 000 ohadi nyanyangidwa omwedi keshe momalaka 247. Nembo letu Ombibeli otai hongo lela shike? olo hatu longifa mokukonakona Ombibeli navamwe ola tolokwa momalaka e dulife 250. Fiyo opapa, opa nyanyangidwa eekopi di dulife 200 000 000.

16. Omolwashike ehangano laJehova tali twikile okukula?

16 Ehangano laJehova otali twikile okukula molwaashi otu na eitavelo muKalunga notwa tambula ko Ombibeli i li Eendjovo daye da nwefwa mo. (1 Ovatessaloniki 2:13) Ohatu twikile okuhafela omanangekonoupuna aJehova nonande ope na outondwe nomapataneko aSatana. — 2 Ovakorinto 4:4.

KALA ALUSHE U HOLE OVANHU

17, 18. Jehova okwa teelela tu kale tu uditile ngahelipi ovo ihave mu longele?

17 Ngeenge hatu udifile ovanhu, ohave linyenge meenghedi da yoolokafana. Vamwe ohave tu pwilikine, ofimbo vamwe ve tonde etumwalaka letu. Mbela Jehova okwa teelela tu kale tu uditile ngahelipi ovo ihave mu longele? Kashi na nee mbudi kutya ovanhu otave linyenge ngahelipi ketumwalaka letu, ohatu shikula omayele oo e li mOmbibeli. Omayele oo otaa ti: “Eendjovo deni nadi kale alushe donghenda, da fingala omongwa, nye mu kale mu shi shii nhumbi mu nokunyamukula keshe umwe.” (Ovakolossi 4:6) Alushe ngeenge hatu popile eitavelo letu, otwa pumbwa oku shi ninga “nengungumano netilo” molwaashi otu hole ovanhu vakwetu. — 1 Petrus 3:15.

18 Nokuli nongeenge ovanhu va handuka notava anye etumwalaka letu, ohatu va ulikile ohole nokuhopaenena Jesus. Jesus “ina [tukana] eshi a tukwa noina handuka, eshi a hepekwa.” Ponhele yaasho, okwa li e lineekela muJehova. (1 Petrus 2:23) Onghee hano, efimbo keshe ohatu ulike elininipiko nokutula moilonga omayele aa taa ti: “Inamu alulilafana owii netukano, ndelenee nangekafaneni noupuna.” — 1 Petrus 3:8, 9.

Otu na okukala tu hole ovatondi vetu, kashi na nee mbudi kutya otava ungaunga nafye ngahelipi

19. Otu na okuungaunga ngahelipi novatondi vetu?

19 Elininipiko ohali tu kwafele tu dulike kefinamhango la fimanenena olo la yandjwa kuJesus. Okwa yelifa a ti: “Onye omwa uda kwa tiwa: Hola omukweni, tonda omutondi woye. Ndelenee Ame ohandi mu lombwele: Holeni ovatondi veni, ilikaneneni ovahepeki veni; opo mu ninge ovana vaXo yeni meulu, osheshi etango laye ote li pitifile ava [vai] naava vawa, nodula ote i lokifile ovayuki naava ve he fi ovayuki.” (Mateus 5:43-45) Tu li ovapiya vaKalunga, otu na okukala tu hole ovatondi vetu, kashi na nee mbudi kutya otava ungaunga nafye ngahelipi.

20. Otu shi shii ngahelipi kutya ohole yokuhola Kalunga nosho yo ovanhu vakwetu otai ka tuvikila edu alishe? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

20 Otu na okukala hatu ulike alushe kutya otu hole Jehova novanhu vakwetu. Nokuli nongeenge ovanhu tave tu pataneke nosho yo etumwalaka letu, ohatu va kwafele ngeenge ve li momhumbwe. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Inamu kala noshikolo nomunhu, ndele noshikolo shokuholafana eshi ashike, osheshi ou e hole mukwao oye a wanifa omhango. Osheshi edi: Ino nyona ohombo, ino dipaa, ino vaka, ino lundila, ino haluka, noshipango keshe shikwao, oyo ya mangwa kumwe kondjovo ei: Hola omukweni ngaashi ove u lihole mwene. Ohole itai ningile mukwao owii nande washa, osheshi ohole oyo ewanifo lomhango.” (Ovaroma 13:8-10) Mounyuni ou wa tukauka, u na elongifo leenghono, wa kolokosha notau pangelwa kuSatana, ovapiya vaKalunga ohava ulikile ovanhu vakwao ohole. (1 Johannes 5:19) Konima eshi Jehova a hanauna po Satana, eendemoni daye nosho yo ounyuni ou woukolokoshi, ohole otai ka tuvikila edu alishe. Itashi ka kala tuu enangekonoupuna eshi aveshe ovo tava ka kala kombada yedu tava ka kala ve hole Jehova nosho yo ovanhu vakwao!