Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Jehova oha kwatafana noha popi novanhu

Jehova oha kwatafana noha popi novanhu

‘Pwilikina, onda hala okupopya.’ — JOB 42:4.

OMAIMBILO: 113, 114

1-3. (a) Omolwashike omadiladilo aKalunga nelaka olo ha popi li dule kokule lovanhu? (b) Oshike hatu ke lihonga moshitukulwa eshi?

JEHOVA okwa shita ovaengeli nolwanima okwa ka shita ovanhu opo a hafele pamwe navo okukalamwenyo. (Epsalme 36:10; 1 Timoteus 1:11, yelekanifa no-NW.) Tetetete okwa shita omunhu oo a popiwa komuyapostoli Johannes e li “Ondjovo.” (Johannes 1:1; Ehololo 3:14) Omunhu oo oJesus, naJehova okwa kala ha popi naye, te mu lombwele omadiladilo nomaliudo aye. (Johannes 1:14, 17; Ovakolossi 1:15) Omuyapostoli Paulus okwa ti kutya ovaengeli navo ove na yo elaka olo hava popi, olo la yooloka ko komalaka oo haa popiwa kovanhu. — 1 Ovakorinto 13:1.

2 Jehova oku shii keshe shimwe kombinga yovaengeli novanhu omabiliyona ovo a shita. Oha dulu okupwilikina komailikano ovanhu omamiliyona pefimbo limwe noha udu omailikano avo kashi na nee mbudi kutya otava popi melaka lilipi. Nonande Jehova oha pwilikine komailikano aeshe oo, oha popi yo novaengeli noku va wilika. Osho otashi ulike kutya opo a dule okuninga ngaho, omadiladilo aye nosho yo elaka olo ha popi oi na okukala i dule kokule omadiladilo ovanhu nomalaka oo hava popi. (Lesha Jesaja 55:8, 9.) Onghee hano, ngeenge Jehova ta popi novanhu etumwalaka laye ohali kala paunafangwa opo ve li ude ko.

3 Moshitukulwa eshi, ohatu ke lihonga nghee Jehova ha popi novanhu monghedi ya yela. Ohatu ka tala yo nghee ha lundulula onghedi yaye yokupopya novanhu she likolelela keenghalo davo.

KALUNGA OHA KWATAFANA NOVANHU

4. (a) Jehova okwa li a longifa elaka lilipi eshi a li a popya naMoses, Samuel naDavid? (b) Ombibeli oya popya kombinga yashike?

4 Jehova otashi dulika a li ha popi naAdam mOshiheberi moshikunino shaEden. Lwanima Jehova okwa ka popya novanhu ngaashi Moses, Samuel naDavid. Nonande ova li va shanga va longifa oitya yavo vene yOshiheberi nosho yo omushingo wavo, paulelalela ova shanga omadiladilo aKalunga. Kava li ashike va shanga oinima oyo va lombwelwa odikilila kuJehova, ndele ova shanga yo kombinga yondjokonona yekwatafano laKalunga noshiwana shaye. Pashihopaenenwa, Ombibeli oya popya kombinga yeitavelo lavo, ohole yavo yokuhola Kalunga, omapuko avo nokuhe na oudiinini kwavo. Oinima aishe oyo oya shangwa opo tu mone mo ouwa. — Ovaroma 15:4.

Ovashangi vOmbibeli ova shanga oinima oyo va lombwelwa odikilila kuJehova nosho yo kombinga yondjokonona yekwatafano laKalunga noshiwana shaye

5. Omolwashike Oshiheberi hasho ashike sha li elaka olo Kalunga a longifa mokupopya novanhu? Shi yelifa.

5 Haalushe Jehova a li ha popi novanhu mOshiheberi. Pefimbo opo eshi Ovaisrael va mangululwa muBabilon, vamwe ova li hava popi Oshiaramea. Osho otashi dulika osho sha ningifa Daniel, Jeremia, naEsra va shange oitukulwa imwe yOmbibeli mOshiaramea. * — Tala eshangelo lopedu.

6. Omolwashike Omishangwa dOshiheberi da tolokwa mOshigreka?

6 Lwanima eshi Elexander munene a li a kwata ko oitukulwa ihapu younyuni, elaka lOshigreka hali ifanwa Koine ola ka kala hali popiwa moilongo ihapu. Ovajuda vahapu ova li va hovela okupopya Oshigreka nomokweendela ko kwefimbo Omishangwa dOshiheberi oda ka tolokwa mOshigreka. Etoloko olo ohali ifanwa Septuagint. Olo olo etoloko lotete lOmbibeli la fimanenena. Ovashiivinawa voinima ova itavela kutya o-Septuagint oya tolokwa kovatoloki 72. * (Tala eshangelo lopedu.) Vamwe ova toloka oshitya noshitya okudja mOmishangwa dOshiheberi, ofimbo vamwe hasho va ninga ngaho. Ndele nande ongaho, Ovajuda ovo va li hava popi Oshigreka nosho yo Ovakriste ova itavela kutya o-Septuagint oi li Eendjovo daKalunga.

7. Jesus okwa li ha popi elaka lilipi ngeenge ta hongo ovahongwa vaye?

7 Eshi Jesus a li kombada yedu otashi dulika a li ha popi Oshiheberi. (Johannes 19:20; 20:16; Oilonga 26:14) Otashi dulika yo a li ha longifa omautumbulilo amwe Oshiaramea oo a li haa longifwa pefimbo opo. Ashike okwa li yo e shii Oshiheberi shonale osho sha li hashi popiwa kuMoses nokovaprofeti, osho sha longifwa momashangelo Ombibeli oo a li haa leshwa moshinagoga oshivike keshe. (Lukas 4:17-19; 24:44, 45; Oilonga 15:21) Nonande Oshigreka nOshilatina osha li hashi popiwa pefimbo laJesus, Ombibeli inai popya kutya Jesus okwa li ha popi omalaka oo ile hasho.

8, 9. Omolwashike Ovakriste vahapu va li hava popi Oshigreka, naasho otashi tu hongo shike kombinga yaJehova?

8 Ovashikuli vaJesus votete ova li hava popi Oshiheberi, ndele konima yefyo laye, ovahongwa vaye ova ka popya yo omalaka amwe vali. (Lesha Oilonga 6:1.) Eshi onghundana iwa ya ka tandavela, Ovakriste vahapu ova li hava popi unene Oshigreka shi dulife Oshiheberi. Molwaashi Oshigreka osho sha li hashi longifwa unene, omambo ngaashi laMateus, Markus, Lukas naJohannes okwa ka nyanyangidwa mOshigreka. * (Tala eshangelo lopedu.) Shikwao vali, eenhumwafo domuyapostoli Paulus nomambo amwe vali nao okwa shangwa mOshigreka.

9 Ngeenge ovashangi vOmishangwa dopaKriste dOshigreka va li tava tofa mOmishangwa dOshiheberi luhapu ova li hava longifa o-Septuagint. Omafimbo amwe omatofwemo oo ohaa kala a yooloka ko kanini koitya yOshiheberi osho sha li sha longifwa pehovelo. Onghee hano, Ombibeli oyo tu na kunena oya tolokwa kovanhu inava wanenena. Osho otashi tu hongo kutya Jehova ina tala ko elaka ile eputuko limwe li li xwepo li dule makwao. — Lesha Oilonga 10:34.

Kalunga ina teelela tu kale hatu popi elaka lonhumba lokondadalunde opo tu dule oku mu shiiva ile okushiiva omalalakano aye

10. Otwe lihongo shike monghedi omo Jehova ha popi novanhu?

10 Otwe lihonga kutya Jehova oha popi novanhu okupitila mOmbibeli. Ina teelela tu kale hatu popi elaka lonhumba lokondadalunde opo tu dule oku mu shiiva ile okushiiva omalalakano aye. (Lesha Sakaria 8:23; Ehololo 7:9, 10.) Otwe lihonga yo kutya Jehova okwa nwefa mo ovashangi vOmbibeli, ndele okwe va pitika va shange omadiladilo aye tava longifa oitya yavo vene.

KALUNGA OKWA DIININA ETUMWALAKA LAYE LI LI NGAASHI LI LI

11. Omolwashike okupopya kwovanhu omalaka mahapu a yoolokafana kuhe fi oupyakadi kuJehova?

11 Ovanhu ohava popi omalaka mahapu a yoolokafana, ashike osho kashi fi oupyakadi kuJehova. Otu shi shii ngahelipi? MOmbibeli omu na ashike oitya inini oyo Jesus a longifa okudja melaka lopehovelo olo a li ha popi. (Mateus 27:46; Markus 5:41; 7:34; 14:36) Ashike Jehova okwa shilipaleka kutya etumwalaka laJesus ola shangwa nola tolokwa mOshigreka, nomokweendela ko kwefimbo omomalaka amwe vali. Shikwao vali, nonande Eendjovo daKalunga oda li da shangululwa lwoikando ihapu kOvajuda nokOvakriste, etumwalaka laKalunga inali lunduluka. Omishangwa odo oda ka tolokwa yo momalaka amwe mahapu. Omido 400 lwaapo konima yokudalwa kwaKristus, John Chrysostom okwa ti omahongo aJesus okwa tolokwa momalaka oo haa popiwa muAssiria, muEgipti, muIndia, muPalestina nomuEtiopia nosho yo momalaka amwe vali mahapu.

12. Ombibeli oya li ya ponokelwa ngahelipi?

12 Momukokomoko wondjokonona, opa kala ovanhu vahapu ovo va li va hala okuxulifa po Ombibeli nosho yo ovo tave i toloka noku i tandavelifa. Omido 300 okudja eshi Jesus a dalwa, omupangeli waRoma Diocletian okwa li a yandja elombwelo kutya eekopi adishe dOmbibeli nadi hanaunwe po. Omido 1 200 lwaapo lwanima, William Tyndale okwa li a hovela okutoloka Ombibeli mOshiingilisha. Okwa li a popya kutya ngeenge okwa kala nomwenyo efimbo lile, ota ka shilipaleka kutya nomumati oo e li kohambo oku shii nawa Ombibeli e dule omupristeri. Omolwomahepeko, Tyndale okwa li a dja onhapo muEngland opo a ka toloke nokunyanyangida Ombibeli. Nonande ovafita veengeleka ova kendabala okuxwika po eekopi adishe dOmbibeli oyo, ovanhu vahapu ova li ve na Ombibeli oyo ya tolokwa kuTyndale. Mokweendela ko kwefimbo, Tyndale okwa li a mangelekwa nokuxwikwa po. Ashike etoloko laye ola li la xupa nola li la longifwa mokutoloka Ombibeli oyo hai ifanwa King James Version. — Lesha 2 Timoteus 2:9.

13. Omakonakono oo a ningwa e na sha nomashangelo makulu Ombibeli okwa ulika shike?

13 Oshoshili kutya mEembibeli dimwe dikulu omu na omapuko manini nomayooloko manini. Ashike ovashiivinawa vOmbibeli ova konakona noukeka omashangelo makulu Ombibeli omayovi, oitukulwa imwe yao nomatoloko makulu Ombibeli. Konima eshi va yelekanifa omatoloko oo, ova mona kutya ope na ashike eyooloko linini meevelishe donhumba. Ashike etumwalaka lOmbibeli inali lunduluka. Omakonakono a tya ngaho okwa tomha ovakonakonimbibeli kutya Ombibeli oyo tu na kunena oi li shili Eendjovo daKalunga da nwefwa mo. — Jesaja 40:8.

14. Ombibeli oya tandavela shi fike peni kunena?

14 Nonande opa kala ovanhu vahapu ovo va hala okuxulifa po Ombibeli, Ombibeli oya tolokwa momalaka e dulife 2 800. Osho otashi ulike kutya Ombibeli oya tolokwa momalaka mahapu i dulife embo keshe. Nokuli nonande ovanhu vahapu inava itavela muKalunga, Eendjovo daye otadi twikile okutandavela di dulife embo keshe mondjokonona. Nonande omatoloko amwe Ombibeli kemapu okuudiwa ko ile inaa yela nawa, konyala aeshe oku na etumwalaka leteelelo notali kwafele ovanhu va ka mone omwenyo waalushe.

OPA LI PA PUMBWA ETOLOKO LOMBIBELI LIPE

15. (a) Ongahelipi oileshomwa yetu ya kanghamena kOmbibeli ya li ya lunduluka okudja mo 1919? (b) Omolwashike oileshomwa yetu hai shangwa tete mOshiingilisha?

15 Mo 1919, ongudu inini yOvakonakoni vOmbibeli oya li ya nangekwa po i li “omupiya omudiinini nomunaendunge.” Pefimbo opo, omupiya omudiinini okwa kala ha popi unene noshiwana shaKalunga mOshiingilisha. (Mateus 24:45) Ashike kunena oileshomwa ya kanghamena kOmbibeli ohai tolokwa momalaka e dulife po 700. Ngaashi elaka lOshigreka, Oshiingilisha kunena ohashi longifwa unene moinima yopangeshefa, meefikola noshi shiivike apeshe. Onghee hano, oileshomwa yetu tete ohai shangwa mOshiingilisha opo nee tai tolokwa momalaka amwe.

16, 17. (a) Oshiwana shaKalunga osha li sha pumbwa shike? (b) Ongahelipi omhumbwe oyo ya wanifwa po? (c) Omumwatate Knorr okwa li a halelela shike?

16 Oileshomwa yetu aishe oya kanghamena kOmbibeli. Tete, oshiwana shaKalunga osha li hashi longifa Ombibeli yo-King James Version yomo 1611. Ashike elaka olo la longifwa mo olonghuluyonale nolidjuu okuudiwa ko. Edina laKalunga ola holoka mo ashike lwoikando inini, nonande momashangelo makulu Ombibeli ola longifwa mo lwoikando omayovi. MOmbibeli oyo omu na yo omapuko neevelishe dimwe da wedwa mo odo dihe li momashangelo oo makulukulu. Eembibeli dikwao dOshiingilisha nado odi na oupyakadi wa faafana.

17 Osha yela kutya oshiwana shaKalunga osha li sha pumbwa etoloko olo li li mondjila noli pu okuudiwa ko. Onghee hano, opa li pa totwa okomitiye yokutoloka Ombibeli yo-New World Translation, novamwatate ova li va nyanyangida oitukulwa yOmbibeli oyo okudja 1950 fiyo 1960. Omambo ahamano otete okwa li a pita poshoongalele osho sha li sha ningwa mo 2 Auguste 1950. Omumwatate Knorr okwa popya poshoongalele osho kutya oshiwana shaKalunga osha pumbwa etoloko loshinanena olo la yela, lipu okuudiwa ko notali va kwafele ve lihonge oshili monghedi ya yela. Ova pumbwa etoloko olo lipu okulesha nokuuda ko ngaashi ashike omashangelo opehovelo ovahongwa vaKristus. Omumwatate Knorr okwa li a halelela o-New World Translation i kwafele ovanhu omamiliyona va shiive Jehova.

18. Oshike sha kwafela mokutolokwa kwOmbibeli?

18 Osho omumwatate Knorr a li a halelela osha li sha wanifwa po mo 1963. Momudo oo, o-New World Translation of the Christian Greek Scriptures oya li ya nyanyangidwa mOshidutch, mOshifrench, mOshigerman, mOshiitali, mOshiputu nosho yo mOshispanish. Mo 1989, Olutuwiliki lEendombwedi daJehova ola li la tota po oshikondo shipe keembelewa da kula shokukwafela ovatoloki vOmbibeli. Opo nee mo 2005, okwa li kwa yandjwa epitikilo opo ku tolokwe Ombibeli momalaka oo a hangwa nale haa toloka Oshungonangelo. Oshidjemo, paife Ombibeli yo-New World Translation ye lixwa po ile oitukulwa yayo oya tolokwa momalaka e dulife 130.

19. Oshiningwanima sha fimana shilipi sha ningwa mo 2013, noshike hatu ke lihonga moshitukulwa tashi landula?

19 Molwaashi elaka lOshiingilisha ola enda tali lunduluka okudja eshi Ombibeli yotete yo-New World Translation ya nyanyangidwa, opa li pa pumbwa okuningwa omalunduluko e na sha noitya ile omautumbulilo oo a longifwa. Momafiku 5-6 Oktoba 2013, ovanhu 1 413 676 moilongo 31 ova li va ongala nova pwilikina kokwoongala kwokomudo okuti-129. Oshilyo shimwe shOlutuwiliki osha li sha shiivifa kutya opa pita Ombibeli yOshiingilisha yo-New World Translation ya pepalekwa. Ovakalipo ova li va shambukwa neenghono, navahapu ova li tava lili kehafo eshi keshe umwe a pewa Ombibeli oyo ipe. Eshi ovayandji voipopiwa va li tava lesha eevelishe mOmbibeli oyo, osha li sha yelela aveshe kutya etoloko olo olipu okulesha nokuudiwa ko. Moshitukulwa tashi landula, ohatu ke lihonga shihapu kombinga yetoloko olo nosho yo nghee la tolokwa momalaka amwe.

^ okat. 5 Eevelishe ngaashi Esra 4:8; 7:12; Jeremia 10:11 nosho yo Daniel 2:4, pehovelo oda li da shangwa mOshiaramea.

^ okat. 6 Osha fa shi li ngaha kutya etoloko olo ola li la hovela omido 300 lwaapo fimbo Kristus ina dalwa nola ka pwa konima yomido 150. Etoloko olo ola fimana nokunena molwaashi otali kwafele ovashiivinawa va ude ko oitya yOshiheberi oyo idjuu ile eevelishe adishe.

^ okat. 8 Vamwe otava diladila kutya embo laMateus ola li la shangwa mOshiheberi opo nee tali tolokwa mOshigreka, tashi dulika kuMateus ye mwene.