Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ombibeli oyo tai kumu omitima

Ombibeli oyo tai kumu omitima

“Ondjovo yaKalunga oi nomwenyo.” — OVAHEBERI 4:12.

OMAIMBILO: 37, 116

1. (a) Kalunga okwa li a pa Adam oshinakuwanifwa shashike? (b) Ovapiya vaJehova ova kala tava longifa ngahelipi oshali yokupopya omalaka?

JEHOVA okwe tu shita hatu dulu okupopya omalaka a yoolokafana. Okwa li a pa Adam oshinakuwanifwa shokuluka oinamwenyo aishe omadina moshikunino shaEden. Adam okwa li a luka oshinamwenyo keshe edina le shi yeleka. (Genesis 2:19, 20) Okudja opo, ovapiya vaJehova ova kala tava longifa oshali yokupopya omalaka opo va tange Jehova nokulombwela vamwe kombinga yaye. Kunena, ovapiya vaJehova ova toloka Ombibeli momalaka e lili noku lili opo ovanhu vahapu va dule okulihonga kombinga yaJehova.

2. (a) Omafinamhango elipi a li a wilika okomitiye oyo ya ungaunga no-New World Translation? (b) Ohatu ke lihonga kombinga yashike moshitukulwa eshi?

2 Kunena, oku na omatoloko Ombibeli omayovi. Amwe oku li ngoo, ndele amwe inaa toloka oinima mondjila lela. Opo okomitiye oyo ya ungaunga nOmbibeli yo-New World Translation i toloke oinima i li paushili, oya landula omafinamhango atatu aa a fimana: (1) Okutumbalekifa edina laKalunga noku li longifa mEendjovo daye pomhito keshe opo la li la longifwa mOmbibeli pehovelo, apa tashi dulika. (Lesha Mateus 6:9.) (2) Okutoloka etumwalaka lOmbibeli oshitya noshitya apa tashi shiiva. Ile okutoloka eityo laasho tashi popiwa, ngeenge itashi shiiva okutoloka oshitya noshitya. (3) Okulongifa oitya nomatumbulo oo mapu okuudiwa ko. * (Tala eshangelo lopedu.) (Lesha Nehemia 8:8, 12.) Omafinamhango oo atatu okwa kala taa tulwa moilonga kovatoloki vOmbibeli yo-New World Translation vomalaka e dulife pe 130. Moshitukulwa eshi, ohatu ke lihonga kombinga yanghee omafinamhango oo a tulwa moilonga eshi kwa li taku pepalekwa o-New World Translation (yOshiingilisha) yomo 2013 nosho yo eshi ya tolokwa momalaka amwe e lili.

OTAI TUMBALEKIFA EDINA LAKALUNGA

3, 4. (a) Openi tapa hangwa edina laKalunga meendada nhee dOshiheberi? (b) Ovatoloki vahapu vOmbibeli ova ninga po shike shi na sha nedina laKalunga?

3 Edina laKalunga ola kala hali shangwa neendada nhee dOshiheberi. Edina olo otali hangwa momashangelo makulu Oshiheberi, ngaashi omishangwatonywa odo da hangelwe pEfuta La Fya, muAsia. Otali hangwa yo meekopi dimwe dOmishangwa dOshiheberi odo da li da tolokwa mOshigreka, hadi ifanwa o-Septuagint. Eekopi dimwe oda hangwa da shangwa omido 200 lwaapo ofimbo Kristus ine uya kombada yedu, nadimwe oda ka shangwa konima yomido 100 lwaapo konima eshi Kristus a fya. Ovanhu vahapu ohava kala va kumwa okumona edina laKalunga momashangelo mahapu onalenale.

Ovanhu vahapu ohava kala ve shi kuminwa okumona edina laKalunga momashangelo mahapu onalenale

4 Osho otashi ulike kutya edina laKalunga ola yeleka filufilu okukala mOmbibeli. Ndele nande ongaho, ovatoloki vahapu inava tula mo edina laKalunga momatoloko avo. Pashihopaenenwa, Ombibeli yo-American Standard Version ya pepalekwa oya li ya nyanyangidwa konima yomido mbali okudja eshi o-New World Translation of the Christian Greek Scriptures (Mateus fiyo Ehololo) ya nyanyangidwa. O-American Standard Version yomo 1901 oya li i na edina laKalunga, ndele yomo 1952, kaya li i na edina laKalunga. Omolwashike mbela? Ovatoloki vayo ova li ve udite kutya “inashi fimana lela” okulongifa edina laKalunga. Ovatoloki vEembibeli dihapu dOshiingilisha nosho yo domalaka amwe navo osho va ninga.

5. Omolwashike sha fimana okukwatela mo edina laKalunga mokutolokwa kwOmbibeli?

5 Mbela ope na oupyakadi washa ngeenge ovatoloki inava kwatela mo edina laKalunga mOmbibeli? Heeno, ope na oupyakadi, molwaashi Jehova, oo e li Odjo yetumwalaka olo li li mOmbibeli, okwa hala ovanhu va shiive edina laye. Onghee hano, omutoloki oo e udite ko lela oku na okukaleka oshinima osho momadiladilo noshi na okunwefa mo etoloko laye. Ope na omishangwa dihapu odo tadi ulike kutya edina laKalunga ola fimana nonokutya oli na okutumbalekwa. (Exodus 3:15; Epsalme 83:19; 148:13; Jesaja 42:8; 43:10; Johannes 17:6, 26; Oilonga 15:14) Jehova okwa li yo a nwefa mo ovashangi vOmbibeli va longife edina laye lwoikando omayovi eshi ya shangwa pehovelo. (Lesha Hesekiel 38:23.) Nomolwaasho, ovatoloki ovo inava longifa edina laJehova, otashi ulike kutya inave mu fimaneka.

6. Omolwashike edina Jehova la wedwa mo mo-New World Translation yomo 2013 oikando ihamano?

6 Kunena, ope na oumbangi muhapu shi dulife nale oo tau ulike kutya osha yuka okulongifa edina Jehova. Mo-New World Translation yomo 2013, ola holoka mo lwoikando 7 216. Ola holoka mo oikando ihamano ya wedwa po mokuyelekanifa no-New World Translation ikulu. Itano yomuyo oye likolelela keemhito opo la holoka momishangwatonywa odo da hangwa lwopEfuta la Fya omido opo da di ko. * (Tala eshangelo lopedu.) Eemhito opo la holoka oikando oyo itano mo-New World Translation omu 1 Samuel 2:25; 6:3; 10:26; 23:14, 16. Oshikando oshitihamano omOvatokolipangeli 19:18, nopomhito opo edina laKalunga ola wedwa mo li li oumbangi oo tau hangwa momashangelo Ombibeli amwe makulu e shii okulineekelwa.

7, 8. Edina Jehova ola hala okutya shike?

7 Ovakriste vashili ove udite kutya osha fimana okushiiva eityo ledina laKalunga pauyadi. Edina laKalunga otali ti, “Oha ningifa.” * (Tala eshangelo lopedu.) Oishangomwa yetu ikulu oya li ya yelifa eityo ledina laKalunga tai longifa Exodus 3:14 (NW), oo ta ti: “Ohandi ka kala osho nda hala okukala.” O-New World Translation yomo 1984 oya li ya yelifa kutya Jehova ota dulu okuhoolola okudana onghandangala keshe oyo a hala opo a wanife po omaudaneko aye. * (Tala eshangelo lopedu.) Ndele o-New World Translation yomo 2013 oya yelifa tai ti: “Osha yela kutya edina laJehova ola kwatela mo ediladilo olo, ashike osho hasho ashike sha kwatelwa mo meityo lalo. Ola kwatela mo yo ediladilo olo kutya ota dulu okuningifa eshito laye ile oishitwa yaye i ninge osho a hala opo elalakano laye li wanifwe po.”

8 Jehova ota dulu okuningifa oishitwa yaye i ninge osho a hala. Pashihopaenenwa, okwa li a lombwela Noa a tunge onguluwato yomomeva. Okwa li a ningifa Besaleel a kale omuhambwidi onghulungu. Okwa li a ningifa Gideon a kale omukwaita omukwanyati, nokwa li yo a nangeka po Paulus a kale omutumwa. Oshiwana shaKalunga osha lenga lela eityo ledina laye, nomolwaasho okomitiye oyo ya toloka o-New World Translation ya longifa edina laKalunga mOmbibeli oyo.

9. Omolwashike Olutuwiliki la hala Ombibeli i tolokwe momalaka mahapu?

9 MEembibeli dihapu kamu na edina Jehova. Ponhele yaasho, ola pingenwa po nedinafimaneko “Omwene” ile nomadina oikalunga. Omolwetomheno olo nosho yo amwe e lili, Olutuwiliki ola halelela ovapopi vomalaka aeshe va kale ve na Ombibeli oyo tai tumbalekifa edina Jehova. (Lesha Malakia 3:16.) Fiyo opapa, edina laJehova otali tumbalekifwa ko-New World Translation, oyo ya tolokwa momalaka e dulife pe 130.

OYA TOLOKWA MONGHEDI YA YELA NOI LI PAUSHILI

10, 11. Omolwashike sha li shidjuu okutoloka o-New World Translation momalaka amwe?

10 Kasha li shipu okutoloka o-New World Translation momalaka amwe. Pashihopaenenwa, mOshiingilisha omwa li mwa longifwa oshitya shOshiheberi “Sheol,” osho tashi hangwa mOmuudifi 9:10 nosho yo momishangwa dimwe di lili, osho sha tolokwa “oshovafi” mOshikwanyama. Oshitya “Sheol” otashi hangwa mEembibeli dimwe vali dOshiingilisha. Ashike omalaka mahapu kaa li taa dulu okulongifa oshitya osho molwaashi kashi shiivike kovaleshi vahapu vomalaka oo. Kashi mo momamboitya omalaka oo, novaleshi vamwe nokuli ova li tava diladila kutya edina lonhele yonhumba. Omolwomatomheno oo, ovatoloki ova li va pewa epitikilo va longife oshitya “Ombila” ngeenge tava toloka oshitya “Sheol” nosho yo oshitya shOshigreka “Hades.” Kungaho, ova toloka oinima ya yela noi li paushili.

11 Oshitya shOshiheberi noshOshigreka osho tashi ti “omwenyo” nasho osha li shidjuu okutoloka momalaka amwe. Momalaka oo, osha li shi uditiwe ko ongoshilulu ile tashi yandje ediladilo kutya oshinima osho hashi fiye po olutu pefyo. Opo shiha lyalyakanife ovaleshi, ovatoloki ova li va pewa epitikilo opo va toloke oshitya osho she likolelela keityo lomatumbulo. Omayelifo a yoolokafana oshitya “omwenyo” otaa hangwa moshiwedelwako osho shi li mo-New World Translation of the Holy Scriptures—With References. MOmbibeli oyo ya pepalekwa omu na yo omashangelo opedu oo e na omauyelele oo taa kwafele ovaleshi va ude ko eityo loitya oyo ya dja kOshiheberi nOshigreka.

Okomitiye oyo ya ungaunga nOmbibeli oyo oya li ya konakona omapulo omayovi oo a li a pulwa kovatoloki vOmbibeli vomalaka amwe

12. Omalunduluko amwe elipi a ningwa po mo-New World Translation eshi ya pepalekwa?

12 Omapulo oo a kala taa pulwa kovatoloki vOmbibeli okwa ulika kutya ovanhu oshi na oupu va ude ko oinima imwe pambabo. Onghee hano, muSeptemba 2007, Olutuwiliki ola li la tokola opo o-New World Translation yOshiingilisha i pepalekwe. Pefimbo opo, okomitiye oyo ya ungaunga nOmbibeli oyo oya li ya konakona omapulo omayovi oo a li a pulwa kovatoloki vOmbibeli vomalaka amwe. Oitya yOshiingilisha oyo ya kwisha oya pingenwa po noitya oyo hai longifwa kunena. Kungaho, Ombibeli oyo oya ninga ipu okulesha nokuudiwa ko, ndele pefimbo opo tuu opo, otai popi oinima i li paushili. Eembibeli domalaka amwe e lili nando oda kwafela mokuxwepopaleka o-New World Translation yOshiingilisha. — Omayeletumbulo 27:17.

VAHAPU OVA PANDULA O-NEW WORLD TRANSLATION

13. Ou uditile ngahelipi o-New World Translation oyo ya pepalekwa?

13 Ovanhu vahapu ove linyenga ngahelipi eshi va mona o-New World Translation yOshiingilisha ya pepalekwa? Eendombwedi omayovi oda shangela keembelewa detu da kula koBrooklyn, muNew York, koAmerika, opo di ulike kutya oda pandula kOmbibeli oyo. Umwe okwa tumbula omaliudo oo e niwe kuvahapu a ti: “Ombibeli oi li elimba li yadi okawe kondilo. Ngeenge to lesha Eendjovo daJehova da yela nawa mOmbibeli oyo ya pepalekwa, owa fa omunhu ta konakona okawe, ta konenene omutungilo, evadimo, oluvala newapalo lako. Molwaashi Ombibeli oyo oipu okuudiwa ko, oya kwafela nge ndi shiive nawa Jehova, nohandi kala ndi udite e li onga xe oo ta leshele omona eendjovo tadi tulumukifa e mu kwete komapepe.”

14, 15. Ovapopi vomalaka amwe e lili ove udite ngahelipi eshi o-New World Translation ya tolokwa momalaka avo?

14 Ovapopi vomalaka amwe e lili navo ova pandula ko-New World Translation oyo ya tolokwa momalaka avo. Omushamane umwe omunamido wokoBulgaria okwa popya shi na sha no-New World Translation yOshibulgaria a ti: “Onda kala handi lesha Ombibeli eedula dihapu, ndele inandi lesha nande onale Ombibeli ipu okuudiwa ko notai kumu omutima ya fa ei.” Natango, Ondombwedi imwe yokuAlbania oya ti: “Ohandi tyapula lela okulesha Eendjovo daKalunga mOshialbania. Oshi li oufembanghenda munene okuuda Jehova ta popi nafye melaka olo twa nyama!”

15 Moilongo ihapu, Ombibeli kaipu okumona ile oi na ondilo unene. Shimha we i mono, oho kala lela wa tunhukwa. Olopota imwe ya dja koRwanda oya ti: “Oule womido, ovanhu vahapu ovo twa kala hatu konakona navo kava li tava ningi exumokomesho molwaashi kava li ve na Eembibeli. Kava li tava dulu okulanda Eembibeli odo da nyanyangidwa keengeleka. Navali, kava li hava kala ve udite ko nawa omishangwa dimwe mEembibeli odo molwaashi inadi yela nawa.” Konima eshi o-New World Translation ya nyanyangidwa mulimwe lomomalaka oo haa popiwa muRwanda, oukwaneumbo umwe, omo mu na ovanyasha vane, owa ti: “Ohatu pandula shili Jehova nomupiya omudiinini nomunaendunge eshi ve tu pa Ombibeli ei. Molwaashi oukwaneumbo wetu owa hepa, katwa li hatu dulu okulandela keshe umwe Ombibeli yaye mwene. Ndele keshe umwe womufye paife oku na Ombibeli yaye mwene, nohatu lesha Ombibeli pamwe tu li oukwaneumbo efiku keshe opo tu ulike kutya otwa pandula Jehova omolwoshali oyo.”

16, 17. (a) Oshike osho Jehova a halela ovapiya vaye? (b) Otwa tokola toko okuninga shike?

16 Meedula dokomesho, okwa teelelika o-New World Translation i tolokwe momalaka mahapu ngaashi tashi dulika. Satana ota kendabala okuya moshipala oilonga ya tya ngaho, ndele otu shii kutya Jehova okwa hala ovapiya vaye va ude ewi laye okupitila mEembibeli odo da tolokwa monghedi ya yela noipu okuudiwa ko. (Lesha Jesaja 30:21.) Mafiku, “edu alishe otali ka kala li yadi eshiivo lokushiiva Omwene, ngaashi omeva a tuvikila efuta.” — Jesaja 11:9.

17 Natu longifeni oshali keshe oyo twa pewa kuJehova, mwa kwatelwa Ombibeli oyo tai tumbalekifa edina laye. Kala ho pwilikine kuye eshi ta popi naave okupitila mEendjovo daye moku di lesha efiku keshe. Oha pwilikine nelitulemo komailikano etu aeshe. Ngeenge otwa kala hatu ilikana nokulesha Ombibeli efiku keshe, otashi ke tu kwafela tu shiive nawa Jehova nohatu ka kala tu mu hole neenghono. — Johannes 17:3.

“Oshi li oufembanghenda munene okuuda Jehova ta popi nafye melaka olo twa nyama!”

^ okat. 2 Tala oshiwedelwako A1 mo-New World Translation yomo 2013 nosho yo oshitukulwa “How Can You Choose a Good Bible Translation?” shi li mOshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Mei 2008.

^ okat. 6 Ofimbo ovanongo vomishangwa inava hovela okushanga eekopi dOmishangwa dOshiheberi, omishangwatonywa dopEfuta la Fya oda hangwa da shangwa pa pita omido di dulife 1 000.

^ okat. 7 Omambo amwe omauyelele otaa tu kumwe nefatululo olo, ashike ovashangi vomambo vamwe itava tu kumwe nalo.

^ okat. 7 Tala o-New World Translation of the Holy Scriptures—With References, Oshiwedelwako 1A, “Edina laKalunga mOmishangwa dOshiheberi,” epandja 1561.