Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 9

‘Kristus oye eenghono daKalunga’

‘Kristus oye eenghono daKalunga’

1-3. (a) Ovahongwa ova li monghalo itilifa ilipi, eshi va li tava taulula efuta laGalilea, na Jesus okwa li a ninga po shike? (b) Omolwashike omuyapostoli Paulus tashi dulika a ti kutya ‘Kristus oye eenghono daKalunga’?

 OFIMBO ovahongwa vaJesus va li mowato tava taulula efuta laGalilea, mefuta omwa li mwa tukuluka oshikungulu nova li va tila. Nopehe na omalimbililo, hasho oshikando shotete ovahongwa tava mono oshikungulu mefuta olo, molwaashi vamwe vomuvo ova li ovayuli veeshi ovanekeka. a (Mateus 4:18, 19) Ashike osho osha li oshikungulu ‘shomhepo idjuu’ nosha li sha ningifa efuta li pindjale neenghono. Ovashingiwato ovo va pyokoka ova li tava kendabala okuyukifa owato, ndele oshikungulu osha li she va dula eenghono. Omakufikufi manene okwa kala “nokulidenga mowato,” nomeva okwa li taa i meni layo. Nonande opa li onghalo ya tya ngaho, Jesus okwa li a pwila meemhofi, molwaashi okwa li a loloka, eshi a uhala ta hongo ovanhu efiku alishe. Molwaashi ovahongwa vaye ova li va tila okufya, ove mu pendula tave mu indile tava ti: “Omwene, tu xupifa, ohatu ningine mo!” — Markus 4:35-38; Mateus 8:23-25.

2 Jesus ka li a tila. Okwa hanyena omhepo nefuta ehe na oumbada a ti: “Mwena, ove u lote.” Oshikungulu nosho yo efuta ola li la dulika kuye, omakufikufi okwa li a mwena, ‘nopa ningwa eloto linene.’ Ovahongwa vaye ova li va tila neenghono, ndele tava pulafana tava ti: “Ou okwa tya ngahelipi?” Doshili, mbela omunhu a tya ngahelipi ta dulu okuhanyena oshikungulu nefuta a fa ta pukulula okaana kehe na eenghedi? — Markus 4:39-41; Mateus 8:26, 27.

3 Jesus ka li ashike omunhu wongaho. Eenghono daJehova oda li tadi longo muye meenghedi dikumwifi. Omuyapostoli Paulus oo a li a nwefwa mo okwa popya sha yela kutya: ‘Kristus oye eenghono daKalunga.’ (1 Ovakorinto 1:24) Omeenghedi dilipi eenghono daKalunga da hololwa muJesus? Okulongifa kwaJesus eenghono daye okwa kuma ngahelipi onghalamwenyo yetu?

Eenghono dOmona waKalunga ewifa

4, 5. (a) Jehova okwa pa Omona waye ewifa eenghono nosho yo eenghonopangelo di fike peni? (b) Omona waKalunga okwa li a pewa shike, opo a dule okuwanifa po omalalakano aXe okushita?

4 Diladila shi na sha neenghono odo Jesus a li e na fimbo ine uya kombada yedu. Jehova okwa li a longifa “eenghono daye daalushe,” eshi a shita Omona waye ewifa, oo a ka shiivika e li Jesus Kristus. (Ovaroma 1:20; Ovakolossi 1:15) Konima yaasho, Jehova okwa pa Omona waye eenghono dinene nosho yo eenghonopangelo, nokwa li e mu pa oshinakuwanifwa shokuwanifa po omalalakano aYe e na sha neshito. Ombiibeli oya popya shi na sha nOmona waKalunga ya ti: “Aishe oya shitwa [okupitila muye, NW], ndele kape na nande oshinima shimwe sha shitwa, eshi inashi shitwa muye.” — Johannes 1:3.

5 Itatu dulu okuuda ko lela pauyadi kutya oshilonga osho osha li shinene shi fike peni. Diladila ashike kutya otashi pula eenghono di fike peni, opo ku shitwe ovaengeli ovanaenghono omamiliyona, eshito liwetike, mwa kwatelwa omihalavili omabiliyona nosho yo edu noinima ihapu i na omwenyo i lili noku lili oyo i li ko. Opo Omona waKalunga ewifa a dule okuwanifa po oilonga oyo, okwa li e na okulongifa eenghono dinenenene meshito alishe, omhepo iyapuki yaKalunga. Omona waKalunga okwa li a hafa neenghono okulonga e li Omulongi Onghulungu, oo Jehova a longifa mokushita oinima aishe. — Omayeletumbulo 8:22-31, yelekanifa NW.

6. Jesus okwa li a pewa eenghono neenghonopangelo di fike peni konima yefyo laye nenyumuko laye?

6 Mbela eenghono nosho yo eenghonopangelo odo da tumbulwa moutendo va tetekela odo ashike Jesus a li a e na? Jesus okwa popya konima yefyo nenyumuko laye a ti: “Ame onda pewa eenghono adishe meulu nokombada yedu.” (Mateus 28:18) Jesus ota dulu noku na oufemba wokupangela eshito alishe. E li “Ohamba yeehamba nOmwene woovene” okwa pewa eenghonopangelo, opo a “hanaune po elelo alishe nepangelo neenghono adishe” odo di wetike naado dihe wetike, odo di li omhinge naXe. (Ehololo 19:16; 1 Ovakorinto 15:24-26) Kalunga “ina fiya po nande shimwe inashi findilwa koshi” yaJesus, kakele kuYe mwene. — Ovaheberi 2:8; 1 Ovakorinto 15:27.

7. Omolwashike hatu dulu okukala noushili kutya Jesus ke na efiku a longife nai eenghono odo Jehova e mu pa?

7 Mbela otwa pumbwa okulipula kutya Jesus otashi dulika a longife nai eenghono daye? Hasho nandenande! Jesus oku hole shili Xe noke na fiku a ninge sha osho tashi mu nyemateke. (Johannes 8:29; 14:31) Oku shi shii nawa kutya Jehova ke na efiku a longife nai eenghono daye dinenenene. Okwa mona kutya Jehova oha kongo eemhito, “opo a kwafe neenghono ovo have liameke kuye nomutima aushe.” (2 Omafimbo 16:9) Jesus oku hole ovanhu ngaashi Xe, onghee hano, ohatu dulu okukala nelineekelo kutya ota kala nokulongifa alushe nawa eenghono daye. (Johannes 13:1) Ke na efiku a longifile nai eenghono daye. Paife natu ka kundafaneni shi na sha neenghono, odo a li e na fimbo a li kombada yedu, nonghee a li e linyengifwa e di longife.

‘Omunaenghono meendjovo’

8. Konima eshi Jesus a vaekwa, okwa li a nghonopalekwa a longe shike, nokwa li a longifa ngahelipi eenghono daye?

8 Osha yela kutya Jesus ka li a longa oikumwifilonga, eshi a li okaana muNasaret. Ndele onghalamwenyo yaye oya ka lunduluka konima eshi a ninginifwa mo 29 O.P., eshi a li e na omido 30 lwaapo. (Lukas 3:21-23) Ombiibeli oya ti: ‘Kalunga okwe mu vaekifa omhepo iyapuki neenghono, ye ta endaaenda, ta longo ouwa ndele a velula aveshe venya va li mepangelo laSatana.’ (Oilonga 10:38) Eshi taku ti Jesus okwa ‘longa ouwa,’ mbela osho itashi ulike kutya Jesus oha longifa nawa eenghono daye? Konima eshi a vaekwa, okwa ninga “omuprofeti omunaenghono nomoilonga nomeendjovo.” — Lukas 24:19.

9-11. (a) Jesus okwa li unene ha hongele ovanhu peni, nokwa li a shakeneka eshongo lilipi? (b) Omolwashike eemhunga dovanhu da li da kuminwa onghedi yaJesus yokuhonga?

9 Ongahelipi Jesus a li omunaenghono meendjovo? Jesus okwa li ha hongele ovanhu poluhaela, ngaashi pomunghulofuta, koikulundudu, momapandavanda nosho yo peenhele domalandifilo. (Markus 6:53-56; Lukas 5:1-3; 13:26) Peenhele da tya ngaho, ovapwilikini ova li tava dulu okudja po noupu, ngeenge inava hokwa osho ta popi. Mounyuni wonale, eshi paha li oishangomwa, ovapwilikini ovo ve na olupandu ova li ve na okutuvikila eendjovo daJesus momadiladilo nosho yo momitima davo. Onghee hano, Jesus okwa li e na okuhonga oinima ihokwifa, ipu okuudiwa ko notai dulu okudimbulukiwa noupu. Osho kasha li eshongo linene kuJesus. Pashihopaenenwa, diladila shi na sha nEudifo lokOmhunda.

10 Ongula yefiku limwe pehovelo lo 31 O.P., eemhunga dovanhu oda li da ongala poshikulundudu osho shi li popepi nefuta laGalilea. Ovanhu vamwe ova enda eekilometa 100 fiyo 110, okudja kuJudea naJerusalem. Vamwe ova li va dja koitukulwa yokomunghulofuta, Tirus naSidon, oyo ya li kolundume lefuta olo. Ovanaudu vahapu ova li va ehena popepi naJesus, opo ve mu kume, naaveshe okwa li e va velula. Konima eshi a velula aveshe ovo va li ve na omaudu a kwata moiti, okwa hovela oku va honga. (Lukas 6:17-19) Eshi a mana okupopya, ovanhu ova li va kuminwa osho va li va uda. Omolwashike mbela?

11 Omido donhumba konima yaasho, umwe womwaavo va li va uda eudifo laJesus okwa ti: “Ovanhu ova kuminwa elongo laye, osheshi okwe va longa ngaashi ou e neenghono.” (Mateus 7:28, 29) Omahongo aJesus okwa li haa kumu ovanhu, molwaashi etumwalaka laye ola li li na eenghono. Okwa li Omupopikalelipo waKalunga, nehongo laye ola li la kanghamena kEendjovo daKalunga. (Johannes 7:16) Okwa li ha popi oinima ya yela, ta kumaida monghedi tai tomho, nokutomhafana monghedi ihe fi okupatanekwa. Okwa li ha popi oinima ya fatuka nawa, neendjovo daye oda li da hanga omitima dovapwilikini vaye. Okwa li a honga ovanhu kombinga yanghee tava dulu okumona ehafo, nghee ve na okwiilikana, nghee ve na okukonga Ouhamba waKalunga nosho yo nghee tava dulu okukala ve na onakwiiwa ya amenwa. (Mateus 5:3–7:27) Eendjovo daye oda li da patulula omitima daavo va li ve na ondjala yoshili noyouyuki. Ovanhu va tya ngaho ova li ve na ehalo ‘lokulixupula’ vo vene nokufiya po oinima aishe, opo va ninge ovashikuli vaye. (Mateus 16:24; Lukas 5:10, 11) Osho itashi ulike tuu kutya eendjovo daJesus odi na eenghono!

‘Omunaenghono moilonga’

12, 13. Omeityo lilipi Jesus e li ‘omunaenghono moilonga,’ nokwa li a longa oikumwifilonga i lili noku lili ilipi?

12 Jesus okwa li yo “omunaenghono nomoilonga.” (Lukas 24:19) Omavangeli okwa popya kondadalunde oikumwifilonga i dulife po 30, oyo Jesus a longa ‘omolweenghono dOmwene.’ b (Lukas 5:17) Oikumwifilonga yaJesus oya li ya kuma onghalamwenyo yovanhu omayovi. Okwa li a longa oikumwifilonga yopavali, opo a palule ovalumenhu 5 000 nosho yo 4 000. Ovakainhu nounona inava valwa, eemhunga otashi dulika da li da kwatela mo ovanhu omayovi mahapu. — Mateus 14:13-21; 15:32-38.

13 Jesus okwa li a longa oikumwifilonga i lili noku lili. Okwa li e na eenghonopangelo dokupangela eendemoni, nokwa li he di te mo noupu movanhu. (Lukas 9:37-43) Eshi a shitukifa omeva omaviinyu, otashi ulike kutya oku na eenghono okupangela oihovelitungifi yomeshito. (Johannes 2:1-11) Diladila kunghee ovahongwa vaye va li va kumwa, eshi va mona “Jesus ta ende kombada yefuta.” (Johannes 6:18, 19) Okwa li e na eenghono okuvelula omikifi adishe, ha velula oingudu nosho yo oudu woshinamenena. (Markus 3:1-5; Johannes 4:46-54) Okwa li a velula ovanhu meenghedi di lili noku lili. Ovanhu vamwe ova li va velulwa nonande ova li kokule, ofimbo vamwe a li e va kuma, opo e va veluke. (Mateus 8:2, 3, 5-13) Vamwe ova li va velulwa pefimbo opo tu opo, ofimbo vamwe sha li sha kufa okafimbo oku va velula. — Markus 8:22-25; Lukas 8:43, 44.

‘Ova mona Jesus ta ende kombada yefuta’

14. Omeenghalo dilipi Jesus a li a ulika kutya oku na eenghono dokunyumuna?

14 Onghedi ya tongomana omo Jesus a ulika kutya okwa li e na eenghono oyo okunyumuna kwaye ovafi. Jesus okwa nyumuna ovanhu peemhito dopatatu odo da hokololwa mOmbiibeli. Yotete, okwa li a nyumuna okakadona komido 12, onhivali, okwa li a nyumuna ewifa lomufiyekadi, nonhinhatu, okwa li a nyumuna omumwainamati wovamwainakadona, oo va li ve hole neenghono. (Lukas 7:11-15; 8:49-56; Johannes 11:38-44) Kape na enyumuko limwe la li tali mu nyenge. Okakadona komido 12 oka nyumunwa ka hangwa opo ka fi. Omonamati womufiyekadi okwa nyumunwa a hangwa a li ta ka pakwa, nosha yela kutya efiku olo olo ngoo a fya. Lasarus okwa nyumunwa okudja mombila, a hangwa a fya oule womafiku ane.

Jesus okwa li a longifa eenghono daye nokuheliholamwene, pandunge noneyavelelo

15, 16. Oumbangi ulipi tau ulike kutya Jesus ka li a longifa eenghono daye omolwokuliholamwene?

15 Mbela ngeno eenghono odo Jesus e na oda pelwe omupangeli ina wanenena, ngeno ine di longifa nai? Lao linene, Jesus ka li omulunde. (1 Petrus 2:22) Ka li e na oikala yokuliholamwene, ka li a hala okukala a tumbala noka li e na olwisho, oinima oyo hai ningifa ovanhu inava wanenena va longife nai eenghono davo, opo va yahameke vamwe.

16 Jesus ka li ha longifa eenghono daye omolwokuliholamwene, nomolwouwa waye mwene. Eshi a li a fya ondjala, okwa li a anya okushitukifa omamanya omingome. (Mateus 4:1-4) Oinima inini yopamaliko, oyo a li e na otai ulike kutya Jesus ka li ha longifa eenghono daye, opo e likongele oinima yopamaliko. (Mateus 8:20) Ope na natango oumbangi, oo tau ulike kutya, eshi Jesus a longa oilonganghono ine linyengifwa kokuliholamwene. Okwa li ha ningi omaliyambo peemhito odo a longa oikumwifilonga. Muye omwa li hamu di eenghono, ngeenge ta velula ovanaudu. Okwa li ha kala e udite kutya muye omwa dja eenghono, nokuli nongeenge a velula ashike omunhu umwe. (Markus 5:25-34) Ndele nande ongaho, okwa li ha efa eemhunga dovanhu di mu kume noda li da veluka. (Lukas 6:19) Ka li tuu a ulika omhepo yeliyambo!

17. Jesus okwa li a ulika ngahelipi kutya oha longifa pandunge eenghono daye?

17 Jesus okwa li ha longifa pandunge eenghono daye. Ka li ha longo oilonganghono, opo e liulike, ile a ninge omalitalifa. (Mateus 4:5-7) Okwa li a anya okuninga omadidiliko, opo ngeno a hafife Herodes, oo a li e na ashike okatalekonawa nomalinyengotomheno a puka. (Lukas 23:8, 9) Ponhele yokushiivifa eenghono daye, okwa li ha lombwele ovanhu ovo a velula kutya inava lombwela nande omunhu. (Markus 5:43; 7:36) Ka li a hala ovanhu va fike pexulifodiladilo shi na sha naye mokupwilikina omahokololo, oo taa nyuwifa omatwi, oo e litambekidwa. — Mateus 12:15-19.

18-20. (a) Oshike sha li sha nwefa mo onghedi omo Jesus a longifa eenghono daye? (b) Ou udite ngahelipi shi na sha nonghedi omo Jesus a velula omulumenhu umwe oo a li ombolo?

18 Omulumenhu omunaenghono Jesus okwa li a yooloka ko filufilu kovapangeli ovo hava longifa eenghonopangelo davo nopehe na okulipula shi na sha neemhumbwe nosho yo okumona oixuna kwavamwe. Jesus okwa li e na ko nasha novanhu. Okutala ashike ovanhu tava mono oixuna osha li hashi mu kumu neenghono nokwa li hashi mu linyengifa e va kwafele. (Mateus 14:14) Okwa li e na ko nasha nomaliudo nosho yo eemhumbwe davo, nokunakonasha kwopahole kwa tya ngaho okwa li kwa nwefa mo onghedi omo a li ha longifa eenghono daye. Ope na oshihopaenenwa tashi kumu omutima, osho tashi hangwa muMarkus 7:31-37.

19 Pomhito oyo, eemhunga dovanhu oda li da mona Jesus, noda li da eta kuye ovanhu vahapu, ovo va li tava vele, nokwa li e va velula. (Mateus 15:29, 30) Ndele okwa li a yandja elitulemo le likalekelwa komulumenhu umwe oo a li ombolo noka li ha dulu okupopya nawa. Otashi dulika a li a didilika kutya omulumenhu oo okwa li a kwatwa koumbada, ile a li a fya ohoni. Onghee hano, okwa li a kufa mo omulumenhu oo mokati kovanhu ve ke likalele. Jesus okwa li a longifa omaudi onhumba, opo a ulikile omulumenhu oo osho te ke mu ningila. Pashihopaenenwa, okwa li a “twa ominwe daye momatwi aye, a fiya omate, ndee ta kumu elaka laye.” c (Markus 7:33) Opo nee okwa tala keulu, ndele ta ilikana. Kungaho, okwa li ta ulikile omulumenhu oo kutya: ‘Osho handi ka ninga paife, ohandi shi ningi omolweenghono daKalunga.’ Xuuninwa, Jesus okwa ti: “Fituluka!” (Markus 7:34) Okudja opo, omulumenhu oo okwa li a fituluka nokwa li ta dulu okupopya nawanawa.

20 Itashi kumu tuu omutima okushiiva kutya nonande Jesus okwa li ta longifa eenghono odo a pewa kuKalunga, opo a velule ovanhu ovo tava yahama, okwa li yo ha yavelele omaliudo avo! Mbela itashi hekeleke okushiiva kutya Jehova okwa yandja Ouhamba wopaMessias momake Omupangeli oo e na ko nasha noha yavelele?

Omudidimbe woinima oyo tai ke uya

21, 22. (a) Oikumwifilonga yaJesus oya li tai faneke shike? (b) Molwaashi Jesus ota dulu okupangela eenghono domeshito, otwa teelela a ka ninge shike pefimbo lokupangela kwaye?

21 Oilonganghono oyo Jesus a longa, eshi a li kombada yedu oya li tai faneke omanangeko noupuna manene oo taa ka hafelwa kovapangelwa vOuhamba waye. Mounyuni mupe waKalunga, Jesus ota ka longa natango oikumwifilonga, te ke shi ninga kongonga yedu alishe. Natu ka konakoneni oinima imwe itunhula oyo twa teelela i ka ningwe monakwiiwa.

22 Jesus ota ka ningifa oushitwe wokombada yedu u kale wa wanenena. Dimbuluka kutya okwa li a ulika kutya ota dulu okupangela eenghono domeshito, eshi a li a mweneka oshikungulu. Onghee hano, osha yela kutya koshi yepangelo lOuhamba waKristus, eemwenyo dovanhu itadi ka kala vali monghuwo i na onghambe omolwoikungulu yeemhepo dihanauni, omakakamo edu, eenghungulukimundilo odo hadi ndwafuka meemhunda, ile oiponga ikwao yopaushitwe. Jesus oku shii nawa oshitwe yedu, molwaashi oye Omuhongi Onghulungu, oo Jehova a longifa okushita edu nosho yo oinima oyo i li ko i na omwenyo. Oku shii okulongifa nawa eedjo dedu. Koshi yepangelo laye, edu alishe otali ka ninga Oparadisa. — Lukas 23:43.

23. Jesus ota ka wanifa po ngahelipi eemhumbwe dovanhu e li Ohamba?

23 Mbela Jesus ota ka ninga po shike shi na sha neemhumbwe dovanhu? Okudula kwaJesus okukutifa ovanhu omayovi ta longifa ashike oikulya inini otaku tu shilipaleke kutya epangelo laye otali ka xulifa po ondjala. Doshili, oikulya otai ka kala ya wana, otai ka tukulwa pauyuki, nota ka xulifa po ondjala fiyo alushe. (Epsalme 72:16) Eenghono daye dokuvelula otadi tu shilipaleke kutya ovanaudu, ovapofi, eembolo, oilema nosho yo oingudu otai ka velulwa filufilu nofiyo alushe. (Jesaja 33:24; 35:5, 6) Okudula kwaye okunyumuna ovanhu otaku tu shilipaleke kutya e li Ohamba inaenghono yomeulu ota ka nyumuna ovanhu omamiliyona mahapu ovo ve li medimbuluko laXe. — Johannes 5:28, 29, yelekanifa NW.

24. Eshi hatu dilonga shi na sha neenghono daJesus, oshike osho tu na okukaleka momadiladilo, nomolwashike?

24 Eshi hatu dilonga shi na sha neenghono daJesus, natu kaleke alushe momadiladilo kutya Jesus oha hopaenene Xe monghedi ya wanenena. (Johannes 14:9) Onghedi omo Jesus a longifa eenghono daye otai tu kwafele tu ude ko nghee Jehova ha longifa eenghono daye. Pashihopaenenwa, diladila shi na sha nonghedi yopahole omo Jesus a li a velula omulumenhu umwe omunashilundu. Jesus okwa li e linyengifwa kolukeno, opo a kume omulumenhu oo, ndele ta ti: “Onda hala.” (Markus 1:40-42) Okupitila momahokololo ngaashi olo, Jehova okwa fa te tu lombwele ta ti: ‘Osho handi longifa eenghono dange ngaho.’ Mbela ino linyengifwa u tange Kalunga omunaenghono adishe noku mu pandula, eshi ha longifa eenghono daye monghedi ya tya ngaho yopahole?

a Oikungulu ya tya ngaho oya li hai tukuluka luhapu mefuta laGalilea. Molwaashi ombada yefuta olo oya li moule (eemeta 200 lwaapo, moku i yelekanifa nombada yefuta linene), omhepo yaapo ohai kala ipyu unene oku i yelekanifa naayo yomoshitukulwa osho sha dingilila efuta, naasho osho hashi etifa oikungulu mefuta olo. Omhepo inene ohai piti mefilu laJordan tai di komhunda yaHermon, oyo i li kolundume. Nonande onghalo yomhepo oi kale ya ngungila oule wokafimbo, ohai lunduluka diva, ndele tapa tukuluka oshikungulu.

b Kakele kaasho, oikando ihapu oikumwifilonga oyo Jesus a longa oya ngongelwa mumwe mOmavangeli. Pashihopaenenwa, omwa popiwa kutya pomhito imwe ‘oshilando ashishe’ oshe uya kuye, nokwa li a velula ovanaudu “vahapu.” — Markus 1:32-34.

c Okufiya omate okwa li onghedi yokuvelula oyo ya li ya tambulwa ko kOvajuda nosho yo kovanhu ovo vehe fi Ovajuda, nokuvelula to longifa omate okwa li kwa popiwa moishangomwa yoorabbi. Jesus otashi dulika a li a fiya omate, opo a ulikile omulumenhu oo kutya oku li pokuvelulwa. Jesus ka li a longifa omate aye e li ngeno oshilongifo shopaushitwe shokuvelula.