Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 14

Kala ho popi oshili moinima aishe

Kala ho popi oshili moinima aishe

‘Otwa hala okweenda nawa moinima aishe.’ — OVAHEBERI 13:18.

1, 2. Jehova oha kala e udite ngahelipi ngeenge hatu ningi eenghendabala tu kale ovanashili?

EFIKU limwe ofimbo okamati kamwe ka li taka di kofikola ka yuka keumbo, oka li ka toola ondjato i na oimaliwa ihapu. Mbela oka li ka ninga po shike? Oka li taka dulu okuhe i yandja, ndele ponhele yaasho, oka li ka yandja ondjato oyo kumwene wayo. Eshi ina eshi uda, okwa li e udite etumba omolwako.

2 Ovadali vahapu ohava kala va hafa ngeenge ounona vavo tava popi oshili. Tate yetu womeulu, Jehova, ‘oKalunga omudiinini’ ile tu tye koshili noha kala a hafa ngeenge hatu popi oshili. (Epsalme 31:5) Otwa hala oku mu hafifa mokukala hatu ‘ende nawa moinima aishe’ ile tu tye hatu popi oshili. (Ovaheberi 13:18) Natu ka kundafaneni eenghedi nhee dokukalamwenyo omo tashi dulu okukala eshongo okupopya oshili. Ohatu ke lihonga yo vali ouwa oo hau di mokupopya oshili.

NATU DIMINE OMAUKWATYA OO TU NA SHILI

3-5. (a) Ongahelipi hatu dulu okulifufya? (b) Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu shiive omaukwatya oo tu na shili?

3 Opo tu kale hatu lombwele vamwe oshili, otwa pumbwa tete okudimina omaukwatya oo tu na shili. Ashike haalushe hashi kala shipu. Mefelemudo lotete, ovamwatate vomeongalo laLaodikea ova li tave lifufya mokudiladila kutya ova hokiwa kuKalunga, ashike paulelalela hasho. (Ehololo 3:17) Nafye otashi dulika tu lifufye shi na sha nomaukwatya etu.

4 Omuhongwa Jakob okwa ti: “Ngeenge ope na umwe mokati keni e lishii oye omulongelikalunga ndele ita pangele elaka laye, ndele ota pukifa omutima waye, okulongela Kalunga kwaye okwongaho.” (Jakob 1:26) Otashi dulika tu lifufye hatu diladila kutya shimha ashike hatu longo oinima imwe iwa, Kalunga ite ke tu katukila onghatu ngeenge katu na eenghedi ile ohatu sheke vamwe, ile ohatu popi oipupulu.

5 Ngeenge hatu litalele mokashipili, ohatu mono kutya eholokepo letu ola tya ngahelipi. Ashike ngeenge hatu lesha Ombiibeli, ohatu dulu okumona kutya otwa tya ngahelipi momutima. Ombiibeli otai dulu oku tu kwafela tu shiive omaukwatya etu mawa nosho yo omaunghundi etu. Ohatu ka mona kutya openi twa pumbwa okuninga omalunduluko monghedi yetu yokudiladila, yokukatuka eenghatu nosho yo yokupopya. (Lesha Jakob 1:23-25.) Ashike ngeenge otwa diladila kutya ka tu na omaunghundi asha, itatu ka dula okuninga omalunduluko oo twa pumbwa okuninga. Otwa pumbwa okulongifa Ombiibeli opo tu dule okushiiva omaukwatya oo tu na shili. (Omaimbilokemo 3:40; Haggai 1:5) Eilikano nalo otali dulu oku tu kwafela tu shiive omaukwatya oo tu na shili. Ohatu dulu okupula Jehova meilikano e tu konakone noku tu kwafele tu shiive omaunghundi etu opo tu dule okuninga omalunduluko. (Epsalme 139:23, 24) Natu dimbuluke kutya ‘omupukifi oye oixuna kOmwene, ndelenee Ye omushiivike wovayuki.’ — Omayeletumbulo 3:32.

NATU KALE HATU POPI OSHILI MOMAUKWANEUMBO

6. Omolwashike ovalihomboli ve na okukala hava lombwelafana oshili?

6 Osha fimanenena okukala hatu popi oshili momaukwaneumbo. Ngeenge omushamane nomukulukadi ohava lombwelafana oshili, ohava kala ve udite va amenwa nove lineekelafana. Ovalihomboli otashi dulika va kale vehe fi ovanashili meenghedi di lili noku lili. Pashihopaenenwa, kaume kopahombo umwe otashi dulika a kale he lihumbata monghedi tai kokele momilele ile ha tale omafano oipala, ile a hovele okukala e na ekwatafano lopaihole meholeko nomunhu oo ehe fi kaume kaye kopahombo. Omupsalme umwe okwa ti: “Ame ihandi kala omutumba pamwe neembudi, noinandi endafana naava ve na koshi.” (Epsalme 26:4) Ngeenge iho lombwele kaume koye kopahombo oshili, nokuli nomonghedi omo ho diladila, otashi ka etela ohombo yeni oupyakadi.

Efa po diva keshe osho tashi dulu okunghundipaleka ohombo yoye

7, 8. Ongahelipi to dulu okulongifa Ombiibeli u honge ounona voye kutya osha fimana okupopya oshili?

7 Ounona navo ova pumbwa okulihonga kutya osha fimana okupopya oshili. Ovadali otava dulu okulongifa Ombiibeli opo va honge ounona vavo kombinga yaasho. Oi na oihopaenenwa ii yovanhu ovo va li ihava popi oshili, ngaashi Akan, oo a li a ninga ombudi; Gehasi, oo a li a popya oipupulu opo a mone oimaliwa nosho yo Judas, oo a li a vaka oimaliwa, nolwanima okwa li a kengelela Jesus omolwoisilveri 30. — Josua 6:17-19; 7:11-25; 2 Eehamba 5:14-16, 20-27; Mateus 26:14, 15; Johannes 12:6.

8 MOmbiibeli omu na yo oihopaenenwa iwa yovanhu ovo va li va popya oshili, ngaashi Jakob, oo a li a ladipika ovanamati vaye va shunife oimaliwa oko va li ve i kufa, Jefta nokamonakadona kaye, ovo va li va wanifa po eudaneko olo va li va udanekela Kalunga, nosho yo shaJesus, oo a li a popya oshili nokuli nomeenghalo didjuu. (Genesis 43:12; Ovatokolipangeli 11:30-40; Johannes 18:3-11) Oihopaenenwa oyo otai dulu okukwafela ounona va ude ko kutya osha fimana okupopya oshili.

9. Ngeenge ovadali ohava popi oshili, otashi ka kwafela ngahelipi ounona vavo?

9 Ovadali otava dulu okulihonga kefinamhango la fimana lOmbiibeli olo tali ti: “Ongahelipi hano, ove ou ho longo ovanhu, iho lilongo ove mwene; ho udifa vaha vake, ndele ove ho vake”? (Ovaroma 2:21) Ounona ohava kala ve shi wete ngeenge ovadali vavo tava popi oipupulu. Ngeenge otwa lombwele ounona vetu va kale hava popi oshili ndele fye hasho hatu ningi, ounona vetu otava ka kala va ngwangwana. Ngeenge ounona ova mono kutya ovadali vavo ohava popi oipupulu, nokuli nomoinima inini, navo otashi dulika va popye oipupulu. (Lesha Lukas 16:10.) Mepingafano naasho, ngeenge ounona ova mono kutya ovadali vavo ohava popi oshili, otashi dulika shi ke va kwafele va ka kale ovadali ovalineekelwa eshi tava ka kala ve na ounona vavo. — Omayeletumbulo 22:6; Ovaefeso 6:4.

KALA HO POPI OSHILI MEONGALO

10. Ongahelipi hatu dulu okupopya oshili ngeenge hatu kundafana nOvakriste vakwetu?

10 Otu na yo okukala hatu popi oshili meongalo lopaKriste. Eenghundafana dakeshe efiku otadi dulu okushituka olwaambo noupu ile nokuli okulundila vamwe. Ngeenge otwa endulula oshinima osho tuhe shii ngeenge oshoshili, otashi dulika tu tandaveleke oipupulu. Oshi li xwepo tu “kelele” ile tu pangele “omilungu” detu. (Omayeletumbulo 10:19) Ashike okupopya oshili itashi ti kutya otu na okupopya keshe osho hatu diladila, tu shii ile twa uda. Nokuli nongeenge osho twa hala okupopya oshoshili, otashi dulika inashi tu pamba ile inashi pumbiwa nokashi li pahole oku shi endulula. (1 Ovatessaloniki 4:11) Vamwe ohava ningi omalipopilo omolwokuhapopya nefimaneko, tava ti: “Ame ohandi popi ashike oshili.” Ashike tu li oshiwana shaJehova, otwa hala eendjovo detu di kale alushe donghenda nodi li pahole. — Lesha Ovakolossi 4:6.

11, 12. (a) Ongahelipi omunhu oo a nyona ta dulu okunaipika oinima mokupopya oipupulu shi na sha nenyono? (b) Otu na okulipula omapulo amwe elipi? (c) Ongahelipi hatu dulu okulombwela ehangano laJehova oshili?

11 Jehova okwa pa ovakulunhuongalo oshinakuwanifwa shokukwafela eongalo. Otashi ka kala shipu kovakulunhuongalo oku tu kwafela ngeenge ohatu va lombwele oshili. Omolwashike mbela? Natu tye nee ngeno oto vele ndele to i kundokotola e ku kwafele, mbela oto ke mu holeka oinima imwe oyo u udite? Ngeenge owe mu holeke, ongahelipi ta ka dula oku ku kwafela? Sha faafana, ngeenge otwa nyono enyono la kwata moiti, inatu popya oipupulu shi na sha nalo. Ponhele yaasho, otu na okuya kovakulunhuongalo noku va hokololela oshili kombinga yoshinima osho. (Epsalme 12:2; Oilonga 5:1-11) Paife diladila konghalo imwe ya yooloka ko kwaayo: Ongahelipi ngeenge owa mono kutya kaume koye okwa nyona enyono la kwata moiti? (Leviticus 5:1) Mbela oto ka tya: “Ngeenge ame okaume kaye shili, ohandi shi holeke”? Ile oto ka dimbuluka kutya ovakulunhuongalo ove lile po oku mu kwafela opo a kale vali e na ekwatafano liwa naJehova? — Ovaheberi 13:17; Jakob 5:14, 15.

12 Otwa pumbwa yo okukala hatu lombwele ehangano laJehova oshili, ngaashi ngeenge hatu yadeke eelaporta detu doilonga yomomapya. Otwa pumbwa yo okupopya oshili ngeenge hatu ningi eindilo li na sha noukokolindjila ile hatu yadeke eefoloma doilonga imwe vali. — Lesha Omayeletumbulo 6:16-19.

13. Ongahelipi hatu dulu okupopya oshili ngeenge hatu ningi ongeshefa nOmukriste mukwetu?

13 Ovakriste ove na okuhenuka okuninga eengeshefa ngeenge tava ningi oinima yopamhepo. Pashihopaenenwa, ihatu ningi eengeshefa ngeenge tu li pOlupale lOuhamba ile moukalele. Natango ihatu nyokoma ovamwatate novamwatate moinima yopangeshefa. Ngeenge oho longelwa kEendombwedi, kala ho futu ovanailonga voye pefimbo, to va pe omuvalu woimaliwa oyo we va udanekela, noku va pa omauwa keshe oo a teelelwa paveta. Osho otashi dulika shi kale sha kwatela mo eshilipaleko li na sha nouhaku ile oku va futa omafiku omafudo. (1 Timoteus 5:18; Jakob 5:1-4) Ngeenge oho longele Ondombwedi i kweni, ino teelela u ungaungwe naave monghedi ye likalekelwa. (Ovaefeso 6:5-8) Kala ho longo efimbo olo mwa udafana nokulonga oilonga oyo wa ufilwa. — 2 Ovatessaloniki 3:10.

14. Ovakriste ove na okuninga po shike fimbo inava ya mongeshefa?

14 Ongahelipi ngeenge ohatu ningi ongeshefa nomumwatate ile nomumwameme wonhumba? Otashi dulika i kale ya kwatela mo ongeshefa yomatuvikilo ile yokuyandja omikuli. Meenghalo da tya ngaho, ope na efinamhango lOmbiibeli olo tali dulu okukwafela: Shangeni oinima aishe. Eshi omuprofeti Jeremia a li a landa epya, okwa li a shanga omikanda mbali deudafanotwokumwe ndele ta shainifa imwe keendombwedi noku di tuvikila adishe opo a dule oku ke di longifa monakwiiwa. (Jeremia 32:9-12; tala yo Genesis 23:16-20.) Vamwe ohava kala ve udite kutya okushanga eudafanotwokumwe ova fa inave lineekela ovamwaxe. Ashike paulelalela, okushanga eudafanotwokumwe ohaku kelele okuhaudafana, okunyemata neenhamanana. Nokuli nomoinima i na sha nongeshefa, dimbuluka kutya ombili yeongalo oya fimanenena i dule ongeshefa. — 1 Ovakorinto 6:1-8; tala omafatululo oitya pexulilo lembo, oshitwa 30.

KALA HO POPI OSHILI MOINIMA YAKWALUKESHE

15. Jehova oku uditile ngahelipi oulingilingi oo hau ningwa meengeshefa?

15 Otu na okukala hatu lombwele ovanhu aveshe oshili, mwa kwatelwa ovo vehe fi Eendombwedi daJehova. Jehova okwa teelela tu kale ovanashili. Ombiibeli oya ti: “Oshiyelekifo inashi yuka osho oixuna koshipala shOmwene, ndelenee okuyeleka kwa wana Ye e ku hokwa.” (Omayeletumbulo 11:1; 20:10, 23) Pefimbo lOmbiibeli, oiyelekifo oya li hai longifwa unene mokungeshefa. Ashike ovanangeshefa vamwe ova li hava nyokoma eekashitoma moku va pa shinini ile oku va futifa shi dulife pwaasho va udafana. Ngaashi pefimbo lOmbiibeli, nokunena ovanangeshefa vahapu ove na oulingilingi. Ashike natango Jehova oku tonde oulingilingi, ngaashi ashike pefimbo lonale.

16, 17. Otu na okuhenuka okupopya oipupulu moinima imwe ilipi?

16 Atusheni ohatu shakeneke eenghalo odo tashi dulika di tu ningife tu popye oipupulu, ngaashi ngeenge hatu ningi eindilo li na sha noilonga, hatu yadeke eefoloma depangelo, ile hatu shange omakonakono kofikola. Ovanhu vahapu ohava diladila kutya inashi puka okupopya oipupulu, okuwedela, ile okuyandja omanyamukulo ehe fi oshili. Osho itashi tu kumwifa molwaashi Ombiibeli oya xunganeka kutya momafiku axuuninwa onghalelo ei yoinima, ovanhu otava ka kala ‘ve lihole voovene, ovanalwisho voimaliwa novatondi vouwa.’ — 2 Timoteus 3:1-5.

17 Omafimbo amwe ovanhu ovo hava popi oipupulu ohava monika va fa tave shi pondola mounyuni. (Epsalme 73:1-8) Omukriste otashi dulika nokuli a kanife oilonga, a lilwe oimaliwa yaye, ile a ungaungwe naye nai molwaashi ha popi oshili. Ashike okupopya oshili okwa fimana ku dule oinima aishe. Omolwashike mbela?

OTO KA MONA OMANANGEKONOUPUNA MOKUKALA OMUNASHILI

18. Omolwashike sha fimanenena okukaleka po edina liwa?

18 Omunhu oo a shiivika kutya oha popi oshili nomulineekelwa oha kala a fimanekwa nokwa pumba mounyuni ou. Keshe umwe womufye oku na omhito yokuliningila edina liwa la tya ngaho. (Mika 7:2) Oshoshili kutya ovanhu vamwe otashi dulika va mone sha fa shiyolifa ngeenge oho popi oshili nove ku tale ko wa fa uhe na eendunge. Ashike vamwe otave ke ku pandula eshi ho popi oshili notava ka kala ve ku lineekela. Mounyuni aushe, Eendombwedi daJehova oda shiivika kutya ohadi popi oshili. Ovayandji voilonga vamwe ohava mona kutya oshi li xwepo okukuta Eendombwedi molwaashi ohadi popi oshili. Ashike ngeenge ovanailonga vamwe ova tewa mo moilonga molwaashi ihava popi oshili, Eendombwedi ihadi tewa mo moilonga.

Ohatu dulu okufimanekifa Jehova mokukala hatu longo noudiinini

19. Ongahelipi okukala omunashili taku dulu okukuma ekwatafano loye naJehova?

19 Ngeenge owa kala ho popi oshili moinima aishe, oto ka kala u na eliudo liwa nosho yo ombili yopamadiladilo. Ohatu ka kala ngaashi Paulus oo a ti: “Fye otu shi shii shili, otu nomaliudo mawa.” (Ovaheberi 13:18) Osho sha fimanenena, Tate yetu omunahole, Jehova, oku wete noha pandula eshi to kendabala okukala omunashili moinima aishe. — Lesha Epsalme 15:1, 2; Omayeletumbulo 22:1.