Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 10

Ohombo oshali ya dja kukalunga

Ohombo oshali ya dja kukalunga

“Ongodi ya pandwa neengodi nhatu itai tokoka diva.” — OMUUDIFI 4:12.

1, 2. (a) Ovanhu ovo opo va hombola ohava kala va teelela shike? (b) Omapulo elipi hatu ka kundafana metukulwa eli?

KALA nee ngeno wa fa u wete ovalihomboli va hafa mefiku lehombolo lavo. Ova tunhukwa nove na eteelelo li na sha nonakwiiwa. Ohava kala ve na etimaumbwile kutya ohombo yavo otai ka kalelela notava ka kala va hafa.

2 Ashike nande ongaho, eehombo davahapu ihadi kala ngaashi da li pehovelo. Opo ohombo i kalelele novalihomboli va kale va hafa, ova pumbwa ewiliko laKalunga. Natu ka kundafane omanyamukulo opaMbiibeli omapulo taa landula: Mohombo omu na omauwa amwe elipi? Ngeenge owa hala okuhombola ile okuhombolwa, ongahelipi to dulu okukonga ile okudimina kaume kopahombo ta wapalele? Ongahelipi to dulu okukala omushamane ile omukulukadi e na omaukwatya mawa? Noshike tashi dulu okukwafela ohombo yeni i kalelele? — Lesha Omayeletumbulo 3:5, 6.

MBELA NANDI HOMBOLE ILE NANDI HOMBOLWE?

3. Mbela omunhu okwa pumbwa okuhombola ile okuhombolwa opo a kale a hafa? Shi yelifa.

3 Vamwe ova itavela kutya omunhu ita dulu okukala a hafa ngeenge ina hombola ile ina hombolwa. Ashike osho kashi fi shoshili. Jesus okwa ti kutya okukala ino hombola ile ino hombolwa oshi li oshali. (Mateus 19:11, 12) Omuyapostoli Paulus naye okwa popya kutya okukala ino hombola ile ino hombolwa oshi na ouwa. (1 Ovakorinto 7:32-38) Omunhu oye mwene e na okutokola ngeenge ota i mohombo ile hasho. Ino efa ookaume koye, ovapambele voye, ile eputuko leni li ku fininike uye mohombo.

4. Mohombo omu na omauwa amwe elipi?

4 Ombiibeli oya popya kutya ohombo oi li oshali ya dja kuKalunga nomu na omauwa onhumba. Jehova okwa li a lombwela omulumenhu wotete, Adam, a ti: “Keshiwa omunhu a kale aeke. Ame ohandi ke mu ningila ekwafo tali mu wapalele.” (Genesis 2:18) Jehova okwa shita Eva a ninge omukulukadi waAdam, nova ninga ovalihomboli votete. Ngeenge ovalihomboli ove na ounona, ove na okupameka ekwatafano lavo opo va dule oku va tekula. Ndele omunhu ke na ashike okuhombola ile okuhombolwa nelalakano lokumona ounona. — Epsalme 127:3; Ovaefeso 6:1-4.

5, 6. Ongahelipi ohombo tai dulu okukala ngaashi “ongodi ya pandwa neengodi nhatu”?

5 Ohamba Salomo oya ti: ‘Vavali ve dule umwe, osheshi vo otava mono ondjabi iwa yoshilonga shavo shidjuu. Osheshi vo ngeenge tava punduka, umwe ta dulu okuyambula omukwao, ndelenee woo ou umwe, ngeenge ta punduka, ke na omukwao te mu yambula. Ongodi ya pandwa neengodi nhatu itai tokoka diva.’ — Omuudifi 4:9-12.

6 Ohombo ohai ende nawa ngeenge ovalihomboli ove na ekwatafano lopofingo, hava kwafelafana, hava hekelekafana nohava amenafana. Ohole otai dulu okupameka ohombo, ashike ohombo otai dulu okukala ya pamenena nokuli ngeenge ovalihomboli aveshe ohava longele Jehova. Opo nee ohombo yavo otai ka kala ngaashi “ongodi ya pandwa neengodi nhatu,” da pandelwa kumwe da pama. Eengodi nhatu odo da pandelwa kumwe ohadi kala da pama di dule eengodi mbali. Ngeenge Jehova oku li oshitukulwa shohombo, otai ka kala ya pama.

7, 8. Paulus okwa yandja omayele elipi e na sha nohombo?

7 Ngeenge ovanhu va hombola, otava dulu okuhafela okuliwanifila po omahalo opamilele. (Omayeletumbulo 5:18) Ndele ngeenge omunhu okwa hala ashike okuhombola ile okuhombolwa omolwokuliwanifila po omahalo opamilele, oshi na oupu a konge ile a dimine keshe omunhu. Nomolwaasho Ombiibeli oya popya kutya omunhu oku na ashike okuhombola ile okuhombolwa ngeenge a pita “monhemo younyasha,” sha hala okutya, a pita mefimbo olo omahalo opamilele haa kala unene e na eenghono. (1 Ovakorinto 7:36, NW) Oshiwa okuteelela fiyo osheshi omahalo oo a ninipala fimbo omunhu ina hombola ile ina hombolwa. Osho otashi ka kwafela omunhu a diladile nawa noku ninge etokolo li li pandunge. — 1 Ovakorinto 7:9; Jakob 1:15.

8 Ngeenge oto diladila okuhombola ile okuhombolwa, oshiwa okukala u shii ashishe osho sha kwatelwa mo nou shii kutya ovalihomboli aveshe ohava shakeneke omaupyakadi. Paulus okwa ti kutya ovo tava hombola ile tava hombolwa otave “ke lietela oudjuu wopalutu.” (1 Ovakorinto 7:28) Nokuli novalihomboli ovo tave shi endifa nawa, ohava hangwa komaupyakadi. Onghee hano, ngeenge owa hala okuhombola ile okuhombolwa, konga ile u dimine kaume kopahombo ta wapalele.

OLYELYE NDI NA OKUKONGA ILE OKUDIMINA?

9, 10. Oshike tashi ka ningwa po ngeenge owa hombola ile wa hombolwa komunhu oo iha longele Jehova?

9 MOmbiibeli omu na efinamhango la fimana olo tu na okudimbuluka ngeenge hatu kongo ile hatu dimine kaume kopahombo, olo tali ti: “Inamu humbata ondjoko imwe pamwe naava vehe neitavelo.” (2 Ovakorinto 6:14) Efaneko olo ola li le likolelela kounamapya. Omunamapya ita dulu okutula oinamwenyo ivali kondjoko i longe mepya ngeenge kai fike pamwe noina eenghono da yoolokafana. Itashi kala pahole okutula oinamwenyo oyo pamwe molwaashi aishe otai ka mona oixuna. Sha faafana, ngeenge omunhu okwa hombola ile okwa hombolwa komunhu iha longele Jehova, otashi dulika shi etife omaupyakadi mahapu. Nomolwaasho Ombiibeli oye tu pa omayele e li pandunge kutya natu hombole ile tu hombolwe ashike “mOmwene.” — 1 Ovakorinto 7:39.

10 Omafimbo amwe, Ovakriste vamwe ohava diladila kutya oshi li xwepo okuhombola ile okuhombolwa komunhu oo iha longele Jehova ponhele yokulikalela. Ndele ngeenge otwe lipwililikile omayele Ombiibeli oo, luhapu ohashi etifa omaupyakadi nokuhe na ehafo. Tu li ovalongeli vaJehova, okulongela Jehova osho oshinima sha fimana kufye monghalamwenyo yetu. Mbela oto ka kala u udite ngahelipi ngeenge ito dulu okulonga oshilonga osho sha fimanenena pamwe nakaume koye kopahombo? Vahapu ova tokola okukala inava hombola ile inava hombolwa ponhele yokuhombola ile okuhombolwa komunhu oo ehe hole Jehova noihe mu longele. — Lesha Epsalme 32:8.

11. Ongahelipi to dulu okukonga ile okudimina kaume kopahombo ta wapalele?

11 Inashi hala kutya keshe oo ha longele Jehova ota ka kala kaume kopahombo ta wapalele. Ngeenge oto diladila okuhombola ile okuhombolwa, konga ile u dimine omunhu oo u hole shili nohamu udafana naye. Teelela fiyo osheshi wa mona omunhu oo e na omalalakano a fa oye nokwa pitifa komesho okulongela Kalunga. Kala ho lesha nokudilonga komayele opandunge e na sha nohombo oo e li moishangomwa oyo ya dja komupiya omudiinini. — Lesha Epsalme 119:105.

12. Oshike hatu lihongo mOmbiibeli shi na sha nokukongela vamwe ookaume kopahombo?

12 Momaputuko amwe, ovadali ovo hava kongele ovana vavo ookaume kopahombo. Ovanhu ohava kala ve wete kutya ovadali ovo ve shii ovo tava wapalele ovana vavo. Osho osha li hashi ningwa nopefimbo lOmbiibeli. Ngeenge oukwaneumbo weni owa hoolola onghedi oyo, Ombiibeli otai dulu okukwafela ovadali va shiive kutya ove na okukonga omunhu e na omaukwatya a tya ngahelipi. Pashihopaenenwa, eshi Abraham a li a kongela omonamati waye Isak omukulukadi, ka li a konga oo e na oimaliwa ile ondodo yonhumba, ndele oyoo e hole Jehova. — Genesis 24:3, 67; tala omafatululo oitya pexulilo lembo, oshitwa 25.

ONGAHELIPI HANDI DULU OKULILONGEKIDILA OHOMBO?

13-15. (a) Ongahelipi omulumenhu ta dulu okulilongekidila ohombo? (b) Ongahelipi omukainhu ta dulu okulilongekidila ohombo?

13 Ngeenge owa hala okuhombola ile okuhombolwa, shilipaleka kutya owe lilongekida. Otashi dulika u kale u udite kutya owe lilongekida, ashike natu ka kundafane kutya okulilongekidila ohombo osha hala naanaa okutya ngahelipi. Osho hatu ka kundafana otashi dulika shi kale sha yooloka ko kwaasho wa li wa diladila.

Kala ho lesha nokudilonga komayele e na sha nohombo oo e li mEendjovo daKalunga

14 Ombiibeli otai ulike kutya ovashamane novakulukadi ove na oinakuwanifwa ya yoolokafana moukwaneumbo. Onghee hano, okulilongekidila ohombo otashi ti shihapu, molwaashi keshe umwe oku na onghandangala oyo ta dana mohombo. Pashihopaenenwa, ngeenge omulumenhu ota diladila okuhombola, okwa pumbwa okulipula ngeenge okwe lilongekida ngoo okuninga omutwe woukwaneumbo. Jehova okwa teelela ovashamane va file oshisho ovakulukadi nounona vavo painiwe nopamaliudo. Ashike osho sha fimanenena, ovashamane ova pumbwa okukwatela komesho omaukwaneumbo avo moinima yopamhepo. Ombiibeli oya popya kutya omulumenhu oo iha file oshisho oukwaneumbo waye oku “dulike kwaau ehe fi omwiitaveli.” (1 Timoteus 5:8) Ngeenge ou li omulumenhu oo ta diladila okuhombola, diladila kunghee to dulu okutula moilonga efinamhango lOmbiibeli olo tali ti: “Longa nokuyukifa oilonga yoye pondje ndele longekida epya loye, opo nee to tungu ongulu yoye.” Noitya imwe, fimbo ino hombola, shilipaleka ngeenge oto ka dula ngoo okuwanifa po oiteelelwa oyo Jehova a hala u wanife po. — Omayeletumbulo 24:27.

15 Omukainhu oo a hala okuhombolwa okwa pumbwa okulipula ngeenge okwe lilongekidila ngoo okuwanifa po oinakuwanifwa yokukala omukulukadi nosho yo tashi dulika omudali. Ombiibeli oya tumbula eenghedi dimwe omo omukulukadi oo e na omaukwatya mawa ta dulu okufila oshisho omushamane waye nounona. (Omayeletumbulo 31:10-31) Kunena, ovalumenhu novakainhu vahapu ohava diladila ashike kwaasho tava dulu okuningilwa kookaume kavo kopahombo. Ashike Jehova okwa hala tu diladile kwaasho hatu dulu okuningila ookaume ketu kopahombo.

16, 17. Ngeenge oto diladila okuhombola ile okuhombolwa, oshike u na okudilonga kusho?

16 Fimbo ino ya mohombo, dilonga kwaasho Jehova ta ti kombinga yovashamane novakulukadi. Okukala omutwe woukwaneumbo inashi hala okutya omushamane oku na okukala ha hepeke vamwe, kutya nee opalutu ile opamaliudo. Omutwe woukwaneumbo oo tau shi endifa nawa ohau hopaenene Jesus, oo e li alushe omunahole noku na onghenda naavo ta file oshisho. (Ovaefeso 5:23) Mepingafano naasho, omukainhu oku na okudiladila kutya osha kwatela mo shike okuyambidida omatokolo omushamane waye nokulongela kumwe naye. (Ovaroma 7:2) Okwa pumbwa okulipula ngeenge ota ka kala ngoo a hala okudulika komulumenhu ina wanenena ile hasho. Ngeenge hasho, oshiwa a tokole okukala ina hombolwa manga.

17 Keshe umwe okwa pumbwa okukala a pitifa komesho ouwa wamukwao mohombo. (Lesha Ovafilippi 2:4.) Paulus okwa ti: “Keshe womunye na kale yo e hole omukainhu waye mwene ngaashi e lihole ye mwene, ndele omukainhu na fimaneke omulumenhu waye.” (Ovaefeso 5:21-33) Omulumenhu nomukainhu oku na okukala e udite e holike nokwa fimanekwa. Ndele opo ohombo i pondole, omulumenhu okwa pumbwa okukala e shii kutya omukulukadi waye okwe mu fimaneka, nomukulukadi okwa pumbwa okukala e shii kutya omushamane waye oku mu hole.

18. Ovalikongi ove na okulungamena shike eshi tava endelafana?

18 Eendelafano oli na okukala efimbo li hafifa eshi ovalikongi tava shiivafana. Ova pumbwa yo okulombwelafana oshili opo va dule okutokola ngeenge otava dulu ngoo oku ka kala pamwe monghalamwenyo ile hasho. Pefimbo leendelafano, omulumenhu nomukainhu ohave lihongo okukundafana nokukendabala okuuda ko kutya mukwao okwa tala ko ngahelipi oshinima shonhumba. Eshi ekwatafano lavo tali kolo, oshi li paushitwe okukala ve udite va hokwafana neenghono. Ashike ova pumbwa okulitulila po omangabeko shi na sha nonghedi oyo tava ulikilafana omaliudo fimbo inava hombola opo vaha ninge oinima inai koshoka. Ohole yashili otai ke va kwafela va kale nelipangelo nova henuke okuninga oinima oyo tai dulu okunyona po ekwatafano lavo vavali nosho yo naJehova. — 1 Ovatessaloniki 4:6.

Pefimbo leendelafano, omulumenhu nomukainhu ohave lihongo nghee ve na okukundafana

NGHEE OVALIHOMBOLI TAVA DULU OKUPONDOLA

19, 20. Ovakriste ova tala ko ngahelipi ohombo?

19 Omambo neemuvi dihapu ohadi yandje elitulemo keehango dihafifa. Ndele paushili woovene, ohango oi li ashike ehovelo. Jehova okwa lalakanena ohombo i kalelele. — Genesis 2:24.

20 Kunena, ovanhu vahapu ova tala ko ohombo i li oshinima shopokafimbo. Oshipu okuhombola ile okuhombolwa nosho yo okuhengafana. Vamwe ove udite kutya ngeenge ova hangwa komaupyakadi, ove na okufiya po ookaume kavo kopahombo nokuhengafana. Ashike dimbuluka efaneko lOmbiibeli li na sha nongodi ya kola ya pandwa neengodi nhatu. Ongodi ya tya ngaho kai na fiku i to koke, nokuli nomeenghalo didjuu. Ngeenge otwa kala hatu kongo ekwafo kuJehova, ohombo yetu otai ka kalelela. Jesus okwa ti: “Osho Kalunga e shi tula kumwe, inashi kufwa kumwe komunhu.” — Mateus 19:6.

21. Oshike tashi dulu okukwafela omushamane nomukulukadi va kale ve holafane?

21 Atusheni otu na omaukwatya mawa nosho yo omaunghundi. Oshipu neenghono okuyandja elitulemo komaunghundi avamwe, unene tuu ookaume ketu kopahombo. Ngeenge otwa kala hatu ningi ngaho, itatu ka kala twa hafa. Mepingafano naasho, ngeenge otwa kala hatu yandje elitulemo komaukwatya mawa ookaume ketu kopahombo, ohatu ka kala twa hafa meehombo detu. Mbela osho otashi shiiva ngoo shili kovalihomboli va kale va hafa ngeenge inava wanenena? Heeno. Jehova oku shii kutya inatu wanenena, ndele oha yandje elitulemo komaukwatya etu mawa. Diladila nee ngeno Jehova hasho a li ha ningi ngaho! Omupsalme umwe okwa ti: “Omwene, ngeenge to konenene omawii, Omwene, olyelye ta kala po?” (Epsalme 130:3) Ovashamane novakulukadi otava dulu okuhopaenena Jehova mokukala hava yandje elitulemo komaukwatya mawa ookaume kavo kopahombo nokukala hava dimine po meendelelo. — Lesha Ovakolossi 3:13.

22, 23. Abraham naSara ova tulila po ovalihomboli oshihopaenenwa shiwa shilipi?

22 Ohombo otai dulu okweenda tai kolo momukokomoko womido. Abraham naSara ova li va hafa, nohombo yavo oya li ya kalelela. Eshi Jehova a li a lombwela Abraham a tembuke mo moshilando shavo Ur, Sara otashi dulika a li e na omido 60 nasha. Diladila ashike nghee sha li shidjuu kuye okufiya po eumbo lavo loudjeko noku ka kala meetenda. Ashike Sara okwa li kaume muwa komushamane waye, nokwa li e mu fimaneka shili. Nomolwaasho okwa li a yambidida omatokolo aAbraham nokwe mu kwafela a pondole. — Genesis 18:12; 1 Petrus 3:6.

23 Ashike inashi hala kutya ngeenge ohombo otai ende nawa ovalihomboli ohava tu kumwe moinima aishe. Pomhito imwe, Abraham kali a twa kumwe naSara, na Jehova okwa li e mu lombwela a ti: “Pwilikina Sara.” Abraham okwa li a pwilikina kuSara nosha li sha eta oidjemo iwa. (Genesis 21:9-13) Ngeenge omafimbo amwe owa kala ito tu kumwe nakaume koye kopahombo moshinima shonhumba, ino teka omukumo. Osho sha fimana oshosho kutya nonande itamu tu kumwe moshinima shonhumba, natango omu holafane nomwa fimanekafana.

Kaleni hamu longifa Eendjovo daKalunga mohombo yeni okudja pehovelo

24. Ongahelipi eehombo detu tadi dulu okufimanekifa Jehova?

24 Meongalo lopaKriste omu na ovalihomboli omayovi va hafa. Ngeenge owa hala okuhombola ile okuhombolwa, dimbuluka kutya okukonga ile okudimina kaume kopahombo oshi li etokolo la fimanenena monghalamwenyo yoye. Otashi ka kuma onghalamwenyo yoye aishe, nomolwaasho owa pumbwa okukonga ewiliko kuJehova. Opo nee oto ka dula okukonga ile okudimina kaume kopahombo ta wapalele, okulilongekidila nawa ohombo nosho yo okupameka ekwatafano leni nokukala mu holafane opo mu fimanekife Jehova.