Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 14

Oukwaneumbo weni otau dulu okukala wa hafa

Oukwaneumbo weni otau dulu okukala wa hafa

1, 2. Jehova okwa hala omaukwaneumbo a kale ngahelipi?

JEHOVA KALUNGA oye a hombolifa ovanhu votete. Ombiibeli oya ti kutya okwa shita omukainhu wotete ‘noku mu eta komulumenhu.’ Adam okwa li a hafa ndele ta ti: “Eshi ekipa lomomakipa ange nonhumba [yomonhumba] yange.” (Genesis 2:22, 23) Osho otashi ulike kutya Jehova okwa hala ovalihomboli va kale va hafa.

2 Shinyikifa oluhodi, ovanhu vahapu inava putukila momaukwaneumbo mu na ehafo. Ashike Ombiibeli oi na omauyelele mahapu oo taa kwafele oilyo aishe youkwaneumbo opo i pondole noi kale ya hafa. — Lukas 11:28.

OSHO KALUNGA A TEELELA OVASHAMANE VA NINGE

3, 4. (a) Omushamane oku na okukala ha ungaunga ngahelipi nomukulukadi waye? (b) Omolwashike sha fimana kovalihomboli va kale hava diminafana po?

3 Ombiibeli oya ti kutya omushamane oku na okuungaunga nomukulukadi waye pahole nonefimaneko. Alikana lesha Ovaefeso 5:25-29. Omushamane oku na okukala ta ungaunga alushe nomukulukadi waye pahole. Oku na yo oku mu amena, oku mu fila oshisho nokushilipaleka kutya kape na osho tashi mu etele oshiponga.

4 Ndele mbela omushamane oku na okuninga po shike ngeenge omukulukadi waye okwa ningi epuko? Ovashamane ova lombwelwa ngaha: “Ovalumenhu nye, holeni ovakainhu veni, nye inamu va ningila onyanya.” (Ovakolossi 3:19) Ovashamane ove na okudimbuluka kutya navo ohava ningi omapuko. Nongeenge ova hala Kalunga e va dimine po, ove na okukala hava dimine po ovakulukadi vavo. (Mateus 6:12, 14, 15) Ngeenge ovalihomboli ova kala hava diminafana po, otashi ke va kwafela opo va kale va hafa mohombo yavo.

5. Omolwashike omushamane e na okukala a fimaneka omukulukadi waye?

5 Jehova okwa teelela omushamane a kale a fimaneka omukulukadi waye. Omushamane oku na okukala ha file oshisho eemhumbwe domukulukadi waye. Osho oshinima sha kwata moiti neenghono, molwaashi ngeenge omushamane iha ungaunga nawa nomukulukadi waye, Jehova otashi dulika aha pwilikine komailikano aye. (1 Petrus 3:7) Jehova okwa lenga ovanhu ovo ve mu hole nokwe va tala ko ve fike pamwe, kashi na nee mbudi kutya ovalumenhu ile ovakainhu.

6. Osha hala okutya ngahelipi eshi taku tiwa ovalihomboli ove li “ombelela imwe”?

6 Jesus okwa ti kutya omushamane nomukulukadi “kave fi vali vavali, ndelenee ombelela imwe.” (Mateus 19:6) Keshe umwe omudiinini kumukwao. (Omayeletumbulo 5:15-21; Ovaheberi 13:4) Ovalihomboli ove na okuliwanifila po eemhumbwe dopamilele nopehe na okuliholamwene. (1 Ovakorinto 7:3-5) Omushamane oku na okudimbuluka kutya “kape na ou ha tondo ombelela yaye mwene, ndelenee ohe i palula nohe i tekula.” Onghee hano, oku na okukala e hole nokufila oshisho omukulukadi waye. Komesho yaaishe, omukulukadi okwa teelela omushamane waye a kale omunalukeno noku mu hole. — Ovaefeso 5:29.

OSHO KALUNGA A TEELELA OVAKULUKADI VA NINGE

7. Omolwashike oukwaneumbo wa pumbwa oukwamutwe?

7 Oukwaneumbo keshe owa pumbwa omutwe, oo tau va wilike opo va dule okulongela kumwe. Ovakorinto votete, etukulwa 11 ovelishe 3, ova ti: “Kristus Oye omutwe wakeshe omulumenhu, nomutwe womukainhu omulumenhu, nomutwe waKristus oKalunga.”

8. Ongahelipi omukulukadi ta dulu okuulika kutya okwa fimaneka omushamane waye?

8 Kape na omushamane iha ningi epuko. Ndele ngeenge omukulukadi oha yambidida omatokolo nokulongela kumwe nomushamane waye, otashi ka etela oukwaneumbo aushe ouwa. (1 Petrus 3:1-6) Ombiibeli oya ti: “Omukainhu na fimaneke omulumenhu waye.” (Ovaefeso 5:33) Ongahelipi ngeenge omushamane nomukulukadi kave li melongelokalunga limwe? Natango omukulukadi oku na okukala a fimaneka omushamane waye. Ombiibeli oya ti: “Ovakainhu, dulikeni kovalumenhu veni, opo naavo yo inava dulika kondjovo, va findwe keenghedi dovakainhu nande eendjovo kadi po. Eshi ve wete, nhumbi hamu ende moukoshoki nometilokalunga,” ile mu na efimaneko lomoule. (1 Petrus 3:1, 2) Oshihopaenenwa shiwa shomukulukadi otashi dulu okukwafela omushamane waye a ude ko noku kale a fimaneka eitavelo lomukulukadi waye.

9. (a) Omukulukadi ota dulu okuninga po shike ngeenge itatu kumwe nomushamane waye? (b) Omayele elipi e na sha novakulukadi e li muTitus 2:4, 5?

9 Omukulukadi ota dulu okuninga po shike ngeenge itatu kumwe nomushamane waye? Ota dulu okupopya omadiladilo aye monghedi yefimaneko. Pashihopaenenwa, Sara okwa li a popya oshinima shonhumba osho Abraham a li ina hokwa, ashike Jehova okwa lombwela Abraham a ti: “Pwilikina Sara.” (Genesis 21:9-12) Hanoupu naanaa to hange omushamane Omukriste a ninga etokolo lihe li metwokumwe nOmbiibeli, onghee hano, omukulukadi waye oku na okukala he mu yambidida. (Oilonga 5:29; Ovaefeso 5:24) Omukulukadi e li nawa ota ka fila oshisho oukwaneumbo waye. (Lesha Titus 2:4, 5.) Ngeenge omushamane nounona ova didilike nghee ta longo noudiinini omolwavo, otava ka kala ve mu hole nove mu fimaneka nokuli shi dulife nale. — Omayeletumbulo 31:10, 28.

Ongahelipi Sara e li oshihopaenenwa shiwa kovakulukadi?

10. Ombiibeli oya popya shike kombinga yetopoko neteyohombo?

10 Ovalihomboli vamwe ohava tokola diva okutopoka ile okuteya ohombo. Ashike Ombiibeli oya ti kutya ‘omukainhu ina henga po omulumenhu waye, nomulumenhu a ha henge po omukainhu waye.’ (1 Ovakorinto 7:10, 11) Otashi dulika pa kale eenghalo donhumba da kwata moiti odo tadi ningifa ovalihomboli va topoke, ashike etokolo la tya ngaho ola kwata moiti. Ongahelipi kombinga yeteyohombo? Ombiibeli otai ulike kutya ovalihomboli otava dulu ashike okuteya ohombo ngeenge umwe womuvo okwa i momilele nomunhu umwe e lili. — Mateus 19:9.

OSHO KALUNGA A TEELELA OVADALI VA NINGE

Jesus oku li oshihopaenenwa shiwa kukeshe umwe moukwaneumbo

11. Ounona ova pumbwa shike?

11 Ovadali, omwa pumbwa okukala pamwe novana veni efimbo lihapu opo mu va honge kombinga yaJehova. — Deuteronomion 6:4-9.

12. Ovadali ove na okuninga shike opo va amene ovana vavo?

12 Ounyuni waSatana otau ende tau naipala neenghono, nope na ovanhu vamwe ovo va hala okuningila ovana veni owii, tashi dulika nokuli moku va hepeka pamilele. Ovadali vamwe ohava mono shidjuu okukundafana novana vavo kombinga yoshinima osho. Ashike ovadali ova pumbwa okulondwela ovana vavo kombinga yovanhu va tya ngaho, noku va honga nghee tava dulu oku va henuka. Ovadali, omu na okwaamena ovana veni. *1 Petrus 5:8.

13. Ongahelipi ovadali ve na okuhonga ovana vavo?

13 Ovadali ove na oshinakuwanifwa shokuhonga ovana vavo eenghedi. Ongahelipi to dulu okuhonga ovana voye? Ounona ova pumbwa okudeulwa, ashike kave na okupukululwa nonyanya. (Jeremia 30:11) Onghee hano, inamu pa nandenande ovana veni outekuduliko ngeenge mwa handuka. Ovadali, kamu na okulongifa eendjovo deni ngaashi “eongamukonda” nokunyemateka ovana veni. (Omayeletumbulo 12:18) Hongeni ovana veni va kale ve shii kutya omolwashike ve na okudulika. — Ovaefeso 6:4; Ovaheberi 12:9-11; tala omafatululo oitya pexulilo lembo, oshitwa 30.

OSHO KALUNGA A TEELELA OUNONA VA NINGE

14, 15. Omolwashike ounona ve na okudulika kovadali vavo?

14 Jesus okwa li ha dulika alushe kuXe, nokuli nopeemhito opo a li e wete shidjuu okudulika. (Lukas 22:42; Johannes 8:28, 29) Jehova okwa teelela yo ounona va kale hava dulika kovadali vavo. — Ovaefeso 6:1-3.

15 Ounona, nokuli nonande omafimbo amwe ohamu kala mu wete shidjuu okudulika kovadali veni, dimbulukweni kutya ngeenge omwa dulika, otamu hafifa Jehova nosho yo ovadali veni. *Omayeletumbulo 1:8; 6:20; 23:22-25.

Oshike tashi ka kwafela ovanyasha va kale ovadiinini kuKalunga ngeenge tava yelekwa va longe osho sha puka?

16. (a) Satana oha kendabala ngahelipi okuyeleka ovanyasha va longe osho sha puka? (b) Omolwashike sha fimana okuhoolola ookaume ovo ve hole Jehova?

16 Satana ota dulu okulongifa ookaume koye novanyasha vakweni e ku yeleke u longe osho sha puka. Oku shii kutya otashi ka kala shidjuu okukondjifa efininiko la tya ngaho. Pashihopaenenwa, omonakadona waJakob wedina Dina okwa li e na ookaume ovo ihava longele Jehova. Osho osha li she mu etela omaupyakadi mahapu nosho yo oukwaneumbo wavo. (Genesis 34:1, 2) Ngeenge ookaume koye kave hole Jehova, otashi dulika ve ku yeleke u ninge oinima oyo Jehova e tonde, oyo tai dulu oku ku etela omaupyakadi nosho yo oukwaneumbo weni, notai dulu okunyemateka Kalunga. (Omayeletumbulo 17:21, 25) Nomolwaasho osha fimanenena okupanga oukaume naavo ve hole Jehova. — 1 Ovakorinto 15:33.

OUKWANEUMBO WENI OTAU DULU OKUKALA WA HAFA

17. Keshe umwe moukwaneumbo oku na oshinakuwanifwa shilipi?

17 Ngeenge oilyo youkwaneumbo otai tula moilonga omayele aKalunga, otai ka henuka omaupyakadi mahapu. Onghee hano, ngeenge ou li omushamane, kala u hole omukulukadi woye nokuungaunga naye pahole. Ngeenge ou li omukulukadi, kala wa fimaneka omushamane woye noho dulika kuye nokulandula oshihopaenenwa shomukulukadi oo a popiwa mOmayeletumbulo 31:10-31. Ngeenge ou li omudali, honga ovana voye va kale ve hole Kalunga. (Omayeletumbulo 22:6) Ngeenge ou li xe omudali, kwafela oukwaneumbo woye u kale u na ‘eenghedi da fimana,’ ile diwa. (1 Timoteus 3:4, 5; 5:8) Ounona, dulikeni kovadali veni. (Ovakolossi 3:20) Dimbuluka kutya keshe umwe moukwaneumbo ota dulu okuninga epuko, onghee hano, kaleni ovalininipiki nohamu diminafana po. MOmbiibeli omu na omayele oo taa wilike keshe umwe moukwaneumbo.

^ okat. 12 Oto dulu okumona ouyelele muhapu kombinga yanghee to dulu okwaamena ovana voye metukulwa 32 lembo Lihonga kOmuhongi Munene, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

^ okat. 15 Okaana kake na okudulika kovadali vako ngeenge ova hala ka ninge oshinima shonhumba osho shihe li metwokumwe nomhango yaKalunga. — Oilonga 5:29.