Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

NGHEE OMAYAMBIDIDO ENI TAA LONGIFWA

Eeprograma doyoongalele odo hadi ‘udika nokumonika’

Eeprograma doyoongalele odo hadi ‘udika nokumonika’

1 JULI 2024

 Kunena, Eendombwedi daJehova oda kala hadi ongala pamwe poyoongalele yokomudo oule womido di dulife 130. Oyoongalele oyo paife oya kwatela mo oipopiwa ya yoolokafana i dulife 40, omusika, omapulapulo nosho yo ouvidio. Opo ovanhu va dule okumona ouwa nokutuwa omukumo, ova pumbwa ‘okuuda ko nawa nokumona’ osho tashi ulikwa poshoongalele. (Lukas 2:20) Ongahelipi omayambidido eni haa longifwa, opo ku shilipalekwe kutya ovakalipo aveshe poyoongalele ya kula otava mono ouwa , kashi na nee mbudi kutya ove li peni?

Oikwamawi noikwavidio ohai unganekwa she likolelela konhele, opo tapa ningilwa oshoongalele keshe sha kula

 Moupale vahapu va kula vokunena nomomalupe aaveshe, koEuropa naAmerika, omwa longelwa oikwamawi noikwavidio. Ndele ngeenge twa hiila onhele ya tya ngaho, tu ningile mo oshoongalele sha kula, omolwashike luhapu hatu tula mo oilongifo yetu vene? David, oo ha longo kOshikondo shOkutuma Omawi mOmhepo kEembelewa da kula, okwa ti: “Omatungo manini, oo twa li hatu hiila, okwa li a tungwa monghedi, oyo tai ningifa ovapwilikini va yandje elitulemo nawa oule weevili di dulife puhamano nopehe na okupiyaanekwa kusha. Pashihopaenenwa, meenhele domaudano, ohava longifa oikwamawi, opo va ninge omashiivifo e li pauxupi, nova dane outukulwa vaxupi veemusika. Eeskrina davo ohadi ulike omaudano, omauliko nosho yo okweendulula omaudano. Mepingafano naasho, otwa hala ovanhu va tale ouvidio vale, va pwilikine nokuuda ko nawa ashishe, osho tashi popiwa komutune.”

 Onhele keshe, opo tapa ningilwa oshoongalele sha kula, oya yooloka. Onghee ohapa ningwa omalunduluko e na sha noikwamawi nouvidio. Diva ashike ngeenge eenhele da hoololwa, Oikondo yOikwamawi nOuvidio koitaimbelewa yetu ohai tokola kutya openi ovapwilikini tava ka kala omutumba, she likolele komuvalu, oo wa tengenekwa, nosho yo komuvalu wovanhu, ovo tava wana monhele. Opo nee ovamwatate ohava valula kutya omambako angapi nosho yo eeskrina da pumbiwa okutulwa mo, nokukundafana nghee i na okutulwa mo, nosho yo kutya oikwanoipangifo ilipi ya pumbiwa, opo keshe umwe a dule okutala nokupwilikina koshoongalele.

Ovamwatate, ovo hava longo kOshikondo shOkutuma Omawi mOmhepo tava shikula noukeka ondungefaneko

 Oilongifo yoikwamawi nouvidio ohai kala ya pumbiwa unene tuu poyoongalele ya kula, osho tashi ningilwa monhele imwe momalaka mahapu. Ngeenge oshoongalele otashi tolokwa, ovatoloki ova pumbwa okuuda ovapopi nokumona osho tashi ulikwa, lo ewi lovatoloki tali tuminwa koikwamawi yaavo ve udite ko omalaka oo. Omolweenghedi de likalekelwa dokuulika ouvidio, okavidio otaka dulu okuulikilwa ovanhu aveshe, ovo ve li poshoongalele, nonande otaka tolokwa momalaka ahetatu a yoolokafana. David okwa ti: “Oilongifo oyo oya kitakana, novaliyambi, ovo hava longo nayo, ova pumbwa edeulo la kwata moiti.”

 Oitaimbelewa ihapu oi na oilongifo yoikwamawi nouvidio oyo hai longifa omudo keshe. Moilongo, omo hamu longifwa onghedi oyo, ovamwatate ohava ningi omalongekido, opo oilongifo aishe i tumwe konhele ya shikula ko, oko taku ka ningilwa oshoongalele sha kula. Oshitaimbelewa shaUnited States ohashi longifa N$3 624 732.00 a omudo keshe, opo shi tumine oilongifo keenhele, oko taku ningilwa oshoongalele sha kula. Ashike osho oshi na ombilixa shi dulife okulanda nokukaleka monghalo iwa oilongifo ya wedwa po. Steven, oo a li a kwafela mokupashukila koikwamawi nouvidio poshoongalele moCanada, okwa ti: “Ospana yetu yoikwamawi nouvidio oya li ya longa noudiinini, opo i shilipaleke kutya keshe omuta, omboxa, ongodi nosho tuu oya valulwa, ya kwatwa nawa, ya pakelwa noukeka, opo i tumwe pefimbo konhele, oko taku ka ningilwa oshoongalele tashi shikula ko.”

Okulanda nokukaleka monghalo iwa oilongifo

 Okuhiila oilongifo yoikwamawi nouvidio oshi na ondilo neenghono, naluhapu oilongifo ohai kala itai longo nawa, ile ihe li monghalo iwa. Omolwetomheno olo, ohatu lande oilongifo oyo twa pumbwa. Mopaife, oskrina yokekuma yomeni letungo yo-LED, youle weemeta nhano nounene weemeta nhatu, otai kosho hanga N$434 968.00, nongodi imwe aike yomambako, youle weemeta 15, otai kosho N$362.00. Nomolwaasho, Oshikondo shOkutuma Omawi mOmhepo ohashi longo pamwe nOshikondo shOkulanda, opo ku ‘valulwe’ eefuto, ofimbo inaku landwa oshilongifo nande oshimwe. (Lukas 14:28) Pashihopaenenwa, ohave lipula kutya ovanhu vangapi tava ka mona ouwa moshilongifo osho? Mbela otwa pumbwa okulanda oshilongifo shipe, opo omhumbwe i wanifwe po? Mbela otu na ngoo onhele tai wapalele okutuvikila oshilongifo, notu na ngoo oilongifo nosho yo ovaliyambi, ve na owino, ovo tava dulu oku shi kaleka monghalo iwa?

 Opo tu kaleke po oilongifo yoikwamawi nouvidio, notu xupife yo omayambidido, luhapu ohatu wapeke diva okapuko keshe, oko ke li moshikwaelektronika nosho yo momashina. Ohatu humbata yo oilongifo moikefa ya amenwa, ngeenge hatu i tumine keenhele dimwe, opo iha nyonauke. Oikefa oyo nayo ohatu i kaleke monghalo iwa.

Okukaleka monghalo iwa nokupangela oilongifo yoikwamawi nouvidio ohaku i kaleke po

Oyoongalele tai fuula, noi uditike nawa

 Ovo vehe fi Eendombwedi ohava kala va kuminwa ongushu yoikwamawi nouvidio poyoongalele yetu ya kula. Pashihopaenenwa, omunailonga umwe wehangano la kula mounyuni lokutuma omawi momhepo okwa popya shi na sha nongushu yoikwamawi nouvidio vetu. Jonathan, oo ha kwafele mokutula po nokulonga noilongifo yoikwamawi nouvidio poyoongalele, okwa ti kutya “osha li she mu kumwifa, eshi a uda kutya ovanhu aveshe, ovo tava longo, ovaliyambi, ovo va mona ashike edeulo linini. Okwa ti kutya ohashi pula okaambani yaye omafiku atano, opo va tule po oinima, oyo ovamwatate va tula po ashike moule wefiku netata.” Poshoongalele vali shimwe, omukulunhu wetungo, olo la li la hiilwa, okwa ti, “Ohape uya ovanawino vahapu veemusika nouvidio, ashike inandi mona nale ovanhu ve na owino neshiivo lihapu ngaashi nye!”

Ovamwatate novamwameme tava hafele oshoongalele

 Ongahelipi wa mona ouwa moilongifo yoikwamawi nouvidio poshoongalele? Otashi dulika u udite ngaashi David wokoEngland. Okwa ti: “Paife ondi na omido 88, nonda kala handi i koyoongalele ya kula okukalamwenyo kwange akushe. Ashike paife ohandi yandje elitulemo koikundafanwa shi dulife nale. Omolwouvidio va denga mbada, paife oshoongalele ashishe ohashi ende po okamukwikolo, netumwalaka ohali kala la yela nawa nola yukilila.” Micheal, wokoNigeria, okwa ti, “Molwaashi ovamwatate kave na vali oupyakadi wokuuda eshi omupopi ta popi, ile okutala ouvidio, paife ohava yandje elitulemo, noihava twalwaatwalwa vali pefimbo lomutumba.”

 Eshi to ka kala poshoongalele shoshitukulwa “Udifa onghundana iwa”! nosho yo oyo ye likalekelwa, diladila koinima, oyo ye shi ningifa tashi shiiva, opo u ude nou tale ovapopi nouvidio. Otwa pandula omayambidido eni, mwa kwatelwa oo a yandjwa okupitila donate.pr418.com, eshi a kwafela moshinima osho. Tangi unene.

a Oimaliwa aishe, oyo ya tumbulwa moshitukulwa eshi, oi li meedola daNamibia.