Zende koyikaramo

Zende koyikaramo

Omu va patwilire Bukegango zanare

Omu va patwilire Bukegango zanare

Bukegango zomoEin Gedi kapi va vhulire kuziresa kutunda apa va zi gwene mo-1970. Nye ehina lyokuminikira eli va ruganesa kwa likida asi eyi va tjanga mo kwa kara mobuke zaLevitikus, kukwatera mo nedina lyaKarunga

MOMVHURA 1970, vasimaguli kwa gwene bukegango ezi za pire moEin Gedi, moIsraeli, koUtokero wEfuta Lyokufa. Awo kwa zi gwene apa va simagwire mosinagoge ezi va hwikire koyiha yomvhura 500 dogoro 550. Mokumona asi bukegango ezi kwa pire, kapi va vhulire kuzipaturura nokuresa eyi va tjenge mo. Nye morwa kuruganesa ehina lyokuminikira, awo va vhulire kumona eyi va tjanga mo nampili ngomu va dilire kuzipaturura. Nevatero lyoyikwakonentu, ngesi kuvhura kuresa eyi va tjenge mobukegango zina.

Yisinke va tjenge mo mobukegango ozo? Amo kwa tjanga mo novelise domoBibeli. Novelise odo kuna kara novelise edi atu gwana ketamekero lyobuke zaLevitikus. Amo kwa moneka mo edina lyaKarunga moRuhebeli, eli va tjenge nonondanda ne. Ayo kwa moneka asi bukegango ezi kwa zi tjenge pokatji komvhura 50 ntani 400. Eyi kulikida asi azo kuna kara bukegango zauvali zanare zoRuhebeli ezi va gwana, kutunda apa va hovere kugwana bukegango Qumran. Mutjangi gedina Gil Zohar kwa tjenge mosaitunga The Jerusalem Post asi: “Komeho tu ya gwane bukegango ezi zomoEin Gedi, apo kwa pitire po nomvhura 1 000 kutunda apa va tjenge nobukegango demEfuta Lyokufa ntani buke medieval Aleppo ezi va tjenge koyiha yomvhura 930.” Kuliza novakonakoni, bukegango ezi zomoEin Gedi kulikida asi “vatjangi woVamasora kwa tjangwilire matjangwa goRuhebeli va hana kugweda moBibeli magano gepuko.”