Skip to content

Skip to table of contents

Kodhó lo zø ná kpa adi dhu ná lo

Kodhó lo zø ná kpa adi dhu ná lo

Njati ddikpa Mukristo kló ndoa nanga ndi bbá le na nzá tso Biblia u ná lo dho ndirigoti ke chi ndoa d’i le na ró, ká kutaniko nǎ ndrŭ ka ndima nja anziro ndoa ndirigoti kpadjo fø ndoa ngbaribbai?

Njati ddikpa kpetsi ke rá ndoa chi d’i le na ró, kutaniko nǎ ndrŭ ka ndima nja fø ndoa utso uni nari bbai ndirigoti anziro ndoa b’lo sini nari bbai. Ndiro ko famu fø lo bblo d’e, akonja Yesu pongʉe ndoa nanga le kló ndirigoti ndoa ki le chi vi nari djo ná lo.

Matayo 19:9 nǎ Yesu pongʉe ndoa nanga le ka le kló dho ná lo ddikpa dhé. Ke pongʉeri: “Njati ddikpa ke kló ndoa nanga ndi bbá le na ndirigoti ke chi ndoa ki d’i le na, ro rie nga uasherati djó dhé ri ró, fø ke nji uzinifu. Yesu pongʉe ná lo nǎ ro ko churi nari kʉ (1) uasherati dhé kʉ Biblia utso ná lo nja le kló ndoa nanga d’e ndirigoti (2) ddikpa kpetsi ke bbá ndi bbá le nzá tso Biblia u ná lo djó ndirigoti ke chi ndoa d’i le na ró, ke nji uzinifu. *

Yesu pongʉe ná fø lo na mana ká kʉ uasherati nji ná kpetsi ke kló ndoa nanga klo ndi bbá le na ró, Biblia u ritso u ke chi ndoa ki vi? Ri nga kʉ lazima ri. Njati kpetsi ke njí uzinifu ró, isɨle i ka ndi vʉri ndi ká ke zø nji ni inga nzɨ ma nari. Ro le gʉ ke zø ndi nji nari gʉ ndirigoti ndoa nanga kloni sheria njí ngba ró, kpa krʉ kʉ huru ndima chi ndoa ki vi.

Njaro isɨle ka ndi jiri ndi njí kpetsi ke zø njí ndirigoti ndima di ddinga dhé. Nde ri ká ka ndi é ngbaribbai njati kpetsi ke gʉ ndi bbá le nji ndi zø nari gʉ ndirigoti ke rá ndoa nanga kló sheria nji ngodhé ro? Isɨle nanga jini ji ndi njí ke zø nja ndima di ddinga d’e naridho, Biblia nzá u ritso ke chi ndoa ki vi ri. Njati ke vʉri ndi chi ndoa d’i le na, nga mai ndi kʉ huru ro ri ró, ke nji uzinifu ki godhé. Føro Wazee ka ndima njí lod’idha dhi komite ndiro kpa tilo ke na ke nji ná fø chelo djo d’e.​—1 Ko. 5:1, 2; 6:9, 10.

Ddikpa kpetsi ke e nga huru ndi chi ndoa d’ i le na ró, ká kutaniko nǎ ndrŭ ka ndima nja anziro fø ndoa ndirigoti kpadjo ndoa ngbaribbai? Biblia ridho nari bbai, anziro fø ndoa ki ká kʉ mana na go? Nga kʉ kosa na ná isɨle ká ka ndi vʉri ndi njí ndi bbá ke zø njí inga ndi ki nzɨ di ke na ri? Kutaniko nǎ ndrŭ ká ka ndima nja ø fø ndoa uzinifu bbai?

Anziro kutaniko ngʉ adi riddi nari kʉ, nga kʉ kosa na ná isɨle inga kpetsi ke e shi go, nzá ndi d’e ndoa chi ro ndirigoti nzá ndi d’e uasherati ro ma nji ro ró, fø ri kʉ uzinifu dhi ndoa. Ni mai ri kʉ føro, Yesu nzá tingʉe lo nga kʉ kosa na ná le djo, ndoa nanga le kló ndirigoti le ri ki chi vi nari djo ndi ngʉ loti ná saa na ri. Ro ke pongʉeri nari kʉ, njati ddikpa kpetsi ke ma kló ndoa nanga ndi bbá isɨle na nzá tso Biblia u ná lo djó ndirigoti ndi chi ndoa d’i le na ró, fø ke nji uzinifu. Ri kʉ fø chu nǎ, Yesu ddingʉe ndoa nanga le kló ndirigoti le ndoa ki chi nari uzinifu na ri, ná føri i kʉ anziro e ná ndoa ka ndi si ná lo.

“Njati ddikpa ke kló ndoa nanga ndi bbá le na ndirigoti ke chi ndoa ki d’i le na, ro rie nga uasherati djó dhé ri ró, fø ke nji uzinifu.”​—Mt. 19:9

Ddikpa ke kló ndidhó ndoa nanga ndirigoti ke chi ndoa d’i le na ró, ke bbá nga e kosa na ná fø le dho nzá ri ka ndi ká ndi kó zø inga ndi bbá ke bba ri dhonalo ke kø d’i le b’lo. Føri dza lo dho, le nzá ka ndi bbari ndi nanga ri di d’o bbo ndi ká ke zø njinjí inga ndi ká ke bbabba ma nari djo ri. Godhé, nga e kosa na ná le dhedhe ma, le chi ndoa ki d’i ke na ma, inga le njí uasherati ma ró, føri nzɨ le kutaniko nǎ ndrŭ e na ná nganjadha thika ro anziro e ná fø ndoa djo ri. *

Arø ro ko nja ná loroji nǎ, kpetsi ke i nji uzinifu ndirigoti ke ma klo ndoa nanga klo. Nde ri ká ka ndi e ngbaribbai njati kpetsi ke nji uzinifu ro ma nzá ddi, ro i ke kló ndoa nanga klo ndirigoti ke chi ndoa ki vi ró? Inga ri ká ka ndi e ngba njati rie nzá kpetsi ke nji uasherati ro maddi ndoa nanga ndima klo nari nji, ro ke nji ri b’lo ndima klo ndoa nanga ro ndirigoti ke chi ndoa d’i le na ngba mai ke bbá le njie ke zø ro ró? Fø loroji krʉ nǎ, ndoa nanga le klo nari ma, ndoa ki le chi nari ma na krʉ ka ndi liri anziro e ná ndoa sini si dhonalo ri krʉ kʉ uzinifu. Fø ø ndoa tso sheria uu. Bi 2 ddo 15, 1980 nǎ Dzamu dhi Munara paje 31 ndirigoti 32 pori nari bbai “kpadjo ke chi ndoa d’ i le na naridho, ri nzá ka ndi ka ke bbá ndi bbá fø le ndirigoti ndi ngʉ ndi bbá anziro e ná le ki ri dhonalo anziro ndoa nanga ke kloe klo, ke njie uzinifu ndirigoti ke chi ndoa d’i le na.”

Ø ko famu ná fø lo na mana nga kʉ Wakristo ka ndima di riddi nari kʉ, ndoa nga kʉ takatifu ri ndirigoti uzinifu nga kʉ bbo chenga ri. Ddikpa ke bbá ndi bbá isɨle nzá tso Biblia u ná lo djó ndirigoti ke chi ndoa d’i le na nzá Biblia u ritso ndi njiri fø ro ró, wazee ka ndima njí lod’idha dhi komite dhonalo ke nji uzinifu. (Njati ø ke chi ndoa na ná le e Yova dzá Dimu ró, le ronga ma lod’idha dhi komite po uzinifu nji ná ke djo ná lo ka ndi lø ddi.) Nza mai, ya pili ndoa ka ndi njani uzinifu bbai ro, ke nzá ka ndi ba pekee kʉ ná madaraka ro kutaniko nǎ cho bi kana ri, kpø ndrŭ bba ke nji ná lo kani ndima lu nari djo ndima ngaddi nari tso, inga ndima ke nja nzá dho le ka le bbʉ heshima ri nari tso ná nga djo. Kutaniko nǎ krʉ kʉ ná pendeleo ke ba nari njí, wazee ka ndima ddinga ke bbá anziro e ná ledhó hali djo dhonalo njaro ke bbangʉe le 18 tsena dhó cho kʉ ná nzø na maddi.​—Mal. 2:14-16.

Ndoa nanga le kló ndirigoti le ndoa ki chi nzá tso maandiko u ná lo dho nari bbʉ ná kpakpalo djo Wakristo di ngaddi ró, kpa ka ndima njí kpakpanga ndima dhó nganjadha e Yova dhó ri bbai ndoa djo ndirigoti ndima nja ndoa takatifu.​—Muh. 5:4, 5; Ebr. 13:4.

^ par. 2 Dʉ chu nǎ, ko ka ko pori kpetsi ke nji uzinifu ndirigoti isɨle ro nga kʉ kosa na ri. Ni mai ri kʉ føro, Marko 10:11, 12 nǎ Yesu dhongʉe nari kʉ, fø yadha njínji kpetsi ke ma djo isɨle ma na krʉ.

^ par. 1 I lo nǎ ko chu ná lo ø anziro ko churie ná lo thika ø. Anziro ko ngʉ adi riddi nari kʉ, nzá nji kosa ná le inga ná ke e shi go nzá ndi d’e ndoa chi ro, inga nzá ndi d’e uasherati ro ma nji ro ró, føri kʉ uzinifu dhi ndoa.