Ni ká chu ri ngbà?
Cho ndirigoti bi tso ngani nari ká ndrŭ ngʉ adi chu Biblia le ngʉ ndi ná saa na ngbaribbai?
KODDO koni ná ngø na Wayaudi tsungʉe ná saa na, nyo dhi cho tso ngʉ adi ngani nzabbidha ndirigoti nyo zʉdha dhi saa na, ná føri le ka le ddi bi 9 inga bi 10 na njʉ.
Kalandrie djó bi ngʉe 12 (kila bi nǎ ddo ngʉe 29 inga 30) ná førie ngʉe dʉ kʉ ná cho. Ndrŭ ngʉ adi bí dzá danga nja bi ká ndirigoti bi tsu nari ró ro, ná fø danga ngʉe ddo 29 inga 30. Føri le ngʉ adi nji njaro ma gʉ ma ná ddo le ndri go si ná cho na bi djo nari chulu. Fø cho nǎ kalandrie ma tso ngʉ ara njunju nyo zʉdha ndirigoti nyo tso njudha dhi saa na.
Musa cho nǎ, Mungu pongʉeri ndidzá ndrŭ dho fete dhi cho tso dho ringani ndi ngani Abibu dhi bi na, inga Nisani dhi bi na, ná føri le ka le ddi bi 3 inga bi 4 na njʉ. (Kut. 12:2; 13:4) Fø bi na ndrŭ ngʉ adi nyo tso njudha dhi fete nji.—Kut. 23:15, 16.
Biblia nǎ lo djo tilo ná ddikpa ke pori, kalandrie djo ká le bi ndrindri ma inga nzɨ ma nari le chu nari ngʉe sʉsʉ bbo. Ke pori ɨ: “Paska dhi fete le ngʉ adi nji Nisani dhi bi nǎ, ddo 14 nǎ lú bi njani ná saa na. Fø saa na kuna nga dzá danga ngʉe ddiddi dyina nga dzá danga na . . . Føri dzá lo dho njati paska dhi ddo sie fø ddo njí ró, Wayaudi ngʉ adi ddikpa bi ndri Nisani njí. Føri ngʉ adi rili kpa dhó kalandrie nǎ bi é 13.”
Yova dzá Dimu ma adi rinji føi ndiro ndima chu Yesu dzá dhe nga le no ná ddo tso ká gbani ngbà ma Nisani 14 na, Wayaudi bbá kalandrie ró ro nari d’e. Fø ddo le adi d’ra nzǐna dz’ djolu gble kʉ ná kutaniko dho. *
Nde, bi tso si dyani ndirigoti ø bi tso si ngani nari ká Wayaudi ngʉ adi chu ngbaribbai? Njʉ rie sʉsʉ ni nja bi ddo nidhó kalandrie djó ro, rie papie djó ma inga electroniki ma ró. Ro Biblia le ngʉ ndí ná saa na nga ringʉe sʉsʉ fø ri.
Garika dhi saa na, bi nǎ ddo ngʉe 30. (Mwa. 7:11, 24; 8:3, 4) Luti Wayaudi ngʉ adi njínji na ná kalandrie nǎ ddikpa bi nǎ nga ddo ngʉe 30 dhé ri. Wayaudi bbá bi tso ngani nari ngʉ adi njani ø bi ngʉ vʉ ná saa na. Føri ngʉ adi njini anzǐ da ná bi goti ddo 29 inga 30 goti.
Ddikpa saa na Daudi ma, Yonathani ma na ngʉ loti bi tso ngani nari djo, kpa pongʉeri: “Bbʉ kʉ ø bi.” (1 Sa. 20:5, 18) Føri dzá lo dho kpadhó saa na bi tso si ngani nari ndrŭ ngʉ adi chú anji. Nde, ø bi tso si ngani nari ká Waizraeli ngʉ adi chu ngbaribbai? Wayaudi bbá sheria ndirigoti desturi le ndi nǎ ná buku Mishnah le ngʉ ndi nzǐ ro d’ra nja lo fø lo djo. Ri rid’ra Waisraeli ngʉngʉe Babiloni nǎ ro nari goti, Sanhedrini (inga Wayaudi bbá bbo tribinale) ngʉ adi fø lo nanga vʉ. Waizraeli bbá bi 7 kana ndrŭ ngʉ adi nji ná fete dhi saa na, Sanhedrini na lod’i ná bbobbokpa ngʉ adi ndima tso nju bi ddo 30 na. Fø kpa ngʉ adi luti bi tso ká si ngani ngbá saa na ma nari vʉ. Føri ká kpa ngʉ adi vʉ ngbaribbai?
Yeruzalemu nǎ nja kpa ngʉ adi tøni kuna ndiro ndima nja ø bi vʉ nari d’e. B’lo ndima nja ri nari goti kpadho ringangʉeni ndima rá rid’ra tse Sanhedrini nǎ bbobbokpa dho. Sanhedrini nǎ kpa rá rinja ø bi vʉ nari dhǒ ná dimu kpari kʉ bi ró, kpa ngʉ adi rid’ra nja ndrŭ nari kʉ, ø bi tso ngani. Ro njati ra ró é ndundu inga ii nari liri nga ngʉ adi nja ná kpetsi kpa dho nga njani nzá ró, ká ringʉe ngbǎ? Ri ngʉ adi ngani le b’o bi ddo 30 ndiro d’i bi tso ngani d’e.
Mishnah dhi buku pori Sanhedrini vʉ nanga ná lo le d’ra nja ndrŭ dho, nari le ngʉ adi dhǒ Yeruzalemu kuso ngʉe ná Mizeituni dhi Ngø tsɨ djo le kazz vʉ nari na. Nja saa na Waizraeli ngʉ adi hwè dhi kazz vʉ nja ndima pli na imba nanga
d’e. Luti kpa ngʉ adi imba chó ndrŭ djó. Føri dho Yeruzalemu nǎ ngʉe ná Wayaudi ma, nja ngø na ngʉe Wayaudi ma na krʉ ngʉ adi ø bi tso ngani nari chuchu. Føri ka ndi lieri kpa krʉ njí cho ró ndima ngʉ adi nji ná fete ddikpa saa na.I Karte ka ndi kó ni tsotso ni chu Wayaudi bbá kalandrie nǎ bi ma, kpa ngʉ adi nji ná fete ma, ndirigoti kpa ngʉ adi nyo zʉ ná saa ma, ritso kpa ngʉ adi njú ná saa ma na.
^ Anja Bi 2 ddo 15, 1990 nǎ Dzamu dhi Munara, paje 15 (Swahili) ndirigoti “Kodhó lo adi zø ná kpa dhu ná lo” Bi 6 ddo 15, 1977 nǎ Dzamu dhi Munara (Français)