Skip to content

Skip to table of contents

LONGANEDHA DHI RI 47

DYI 103 Yova bbʉ ko ronga b’o ná kpa

Ni ká kpakpanga nji nì nja ni ngʉ muzee d’e?

Ni ká kpakpanga nji nì nja ni ngʉ muzee d’e?

“Ddikpa ke jiri ndi ngʉ ndrŭ djónga nja ná ke ró, fø ke ji bblo njí.”​—1 TI. 3:1.

RI NǍ LO

I lo nǎ ko si loti muzee ji ndi ngʉ ná le-djo dho Biblia d’ra ringani ndi é na ná sifa djo.

1-2. Muzee adi nji ná “bblo njí” ká e ngbá ri?

 NJATI rie b’lo ni nji mutumishi wa huduma dhi njí ro bí cha ró, njaro ni kpakpanga nji ni ngʉ muzee d’e. Ni ká ka ni jiri ni njí wazee adi nji ná “bblo njí” ngbà?​—1 Ti. 3:1.

2 Muzee ká adi ngbá njínji? Ke adi lod’radha dhí njí ma, ndrŭ ronga bedha ma, longaddidha dhi njí ma na nji kpakpanga na. Ndirigoti ke adi kutaniko li kpakpa ndi tso nǎ lo ma, ndi nji ná lo ma na chulu. Føri dho, Biblia adi ripo kpakpanga na njínji ná wazee kʉ “kado kʉ ná kpetsi kpa.”​—Efe. 4:8.

3. Ddikpa le-djo ká ka ndi njiri ngbǎ ndiro ndi ngʉ muzee d’e? (1 Timoteo 3:1-7; Tito 1:5-9)

3 Ddikpa le-djo ká ka ndi njiri ngbǎ ndiro ndi ngʉ muzee d’e? Muzee le ngʉ d’e le adi nji ná lo kʉ njonjo kimwili nǎ njí le ba d’e le adi nji ná lo na. Njati rie kimwili nǎ njí ni ne ró, ndrŭ adi rine ni é fø njí ka ndi njíe ná ke dho ringani ndi é na ná ufundi na. Føri ró ro njonjo, ni jiri ni ngʉ muzee ró, ri nzá ngani ni é bblo lod’ra ndirigoti bblo longaddi ná ke dhé ri. Ringani ni dhǒ 1 Timoteo 3:1-7 ma, Tito 1:5-9. (Azø) ma na tilo djo ná sifa ndiro ni ngʉ muzee d’e. I lo si loti wazee dho ringani ndima njí ná gbo kʉ ná bbobbo lo djo: ringani kutaniko nǎ ndirigoti nga kʉ kutaniko nǎ ná ndrŭ ti bblolo kpa djo, kpa é bblo loroji ndima dhó familia dho ndima chutso ddá nari kana ndirigoti kpa é tayari kutaniko tsotsokodha dho.

ALIRI NDRŬ TI BBLOLO NI DJO

4. “Nzɨ ndrŭ chelo ro ti le djo” nari na mana ká kʉ addu?

4 Nja ni ngʉ muzee d’e ringani ni é “nzɨ djo ndrŭ chelo ro ti ná ke,” føri na mana kʉ ni é bblolo ndrŭ adi ti djo kutaniko nǎ ndidhó nyi djotsina ná ke. Føri kina, ringani “nga kʉ kutaniko nǎ ná ndrŭ ti bblolo ni djo.” Bbʉbbʉ dhé, nzɨ njínji Yova dho ná ndrŭ nzá ka ndima gba ndima tso ni u ná lo na ri. Ro, ri nzá ngani ndrŭ nanga di rɨni rɨ ni kʉ bbʉbbʉlo adi ti ná ke ndirigoti bblo ke nari djo ri. (Da. 6:4, 5) Adhuri ni tso, ‘Kutaniko nǎ ndrŭ ma, nga kʉ kutaniko nǎ ná ndrŭ ma na ká adi bblolo i ti nì ma djo?’

5. “Bblolo ji ná ke” le kʉ nari na mana ká kʉ addu?

5 Njati ni é “bblolo ji ná ke” ró, ni adi nja ndrŭ dhó bblolo ne ndirigoti ni adi kpa má ma kpadhó bblo sifa djotsina. Føri kina, ni e hwè na nja ndrŭ dho ni bblolo nji nari dho, rie ni nji ri ni dho ringaeni ná nga djolu ma ró. (1 Te. 2:8) Muzee dho ká fø sifa na mana kʉ bbo addudho? Dhonalo føri si rili ke é hwè na ndi djoi ma, ndi vei ma na ronga ndi b’o kutaniko nǎ ndirigoti ndidhó njí ndi nji nari kana. (1 Pe. 5:1-3) Nì mai fø njí e kpakpa ro, ke adi hwè ba bbo nja ndrŭ tsotsokodha dho.​—Mdo. 20:35.

6. “Nì lʉ kó ná ke” le kʉ nari na mana ká kʉ addu? (Waebrania 13:2, 16; anja ji maddi.)

6 Ni adi ni kʉ, “nì lʉ kó ná ke” nari dhǒ bblolo ni nji nja ndrŭ dho nari chulu, føri kʉ nga kʉ nidhó bbakau ná ndrŭ maddi. (1 Pe. 4:9) Biblia djo tilo ná ddikpa diksionere pori ɨ, lʉ kó ná ke adi bblolo nji nzá nyi ndi chu ná ndrŭ dho ma krʉ ndirigoti ke e hwè na ndi nzi ndrŭ ndi bba. Adhuri ni tso, ‘Kodhó kutaniko nǎ ká ndrŭ churie ma bblolo adi nji lʉ si ná ndrŭ dho ná ke i ngbà?’ (Azø Waebrania 13:2, 16.) Lʉ kó ná ke adi bblolo nji ndrŭ krʉ dho. Loroji na, ndima dhó kutaniko nǎ njedha kʉ ná ndrŭ ma, hotuba si bbʉ ná kpa ma, wangalizi ma na dho.​—Mwa. 18:2-8; Mez. 3:27; Lu. 14:13, 14; Mdo. 16:15; Ro. 12:13.

Ddikpa dzá dhi ndrŭ mwangalizi ma kó ndibbá le ma na (Anja paragrafu 6)


7. “Nzá le ji mbø” nari na mana ká kʉ addu?

7 “Nzá le ji mbø” nari na mana kʉ, nzɨ le le thí li bbo mbø ma, kimwili nǎ ritsi ma na djo nari. Njati rie mali inga njedha ma ni kʉ ri ró, ni adi Pidhinga li anziro ni dhó maisha nǎ. (Mt. 6:33) Ni adi njínji nidhó saa ma, ni ró kpakpanga ma, nidhó nja ritsi ma na na ni má na Yova, ni b’o na nidhó familia ronga ndirigoti ni kó na nidhó kutaniko tsotso. (Mt. 6:24; 1 Yo. 2:15-17) Adhuri ni tso: ‘Ma dho ká mbø na mana e ngbá ngatsi? Ma ká adi hwè ba madhó kʉ ná lazima dhi ritsi dho i nì? Inga ma ká adi ma thí li ma baé mbø ma, kimwili nǎ ritsi ma na bbo nari djo?’​—1 Ti. 6:6, 17-19.

8. “Kiasi na le kʉ” ndirigoti “nì lé le tso cho” ná føri na mana ká kʉ addu?

8 Njati rie nì ni kʉ “kiasi na” ndirigoti “nì ni ni tso cho” ró, ni adi føri dhǒ nidhó maisha na krʉ kʉ ná lo kana. Loroji na, ni nzɨ adi nganyo inga wa jø nga djolu ri, ni ronga njødha ma, ni djoká kpadha ma na e bblo ndirigoti ni adi longa vʉ bblo ni nyǒ ni djé na ná ritsi kana. Ni nzɨ adi nzɨ njínji Yova dho ná ndrŭ dhó loroji dyø ri. (Lu. 21:34; Yak. 4:4) Ni adi rili ni jotso koko chø ma ndrŭ chø ni ró. Ni “nga e wa rɨ ná ke ri; ni nzá churieni bbo adi wa jø ná ke ri. Adhuri ni tso, ‘Madhó maisha nǎ ma nji ná lo ká adi ridho ma kʉ kiasi na ndirigoti ma adi ma ronga tso chocho i nì?’

9. “Bblo le ngaddi” ndirigoti “bblo le lo kpe” nari na mana ká kʉ addu?

9 Rie nì ni “ngaddi bblo” ró, ni adi ni nji ná lo ma tso ká gbani Biblia nǎ kanuni na ngbà nari nanga ne li ni li ni dyu ro. Ni adi ngaddi ngbaribbai ma le ka le njínji Biblia nǎ kanuni na ddikpa lo kana nari djo, ná føri adi rili ni famu lo bblo ndirigoti ni vʉ longa nyodyu na. Ni nzɨ adi lo nanga vʉ nzá ni d’e lo chu krʉ ro ri. Føri rɨngana ni adi rine ni ba nidho ringani ni chu ná lo krʉ. (Mez. 18:13) Ná føri adi rili ni vʉ lonanga nyodyu na ngbà tho Yova nyǒ nari bbai. Rie nì ni “lo kpe bblo” ró, ni ka ni njí ritsi ndidhi saa nganga na. Ni churieni ngbà djo le ka le li le thí ndirigoti nì adi chutsoddadha dyø ná ke. Fø sifa si rili ndrŭ di bblolo ti ni djo. Kpadjo akonja muzee dho ká ringani ndi é ngbá sifa na ndiro ndi é bblo loroji ndidhó familia nǎ d’e nari.

AB’O NIDHÓ FAMILIA RONGA BBLO KRɄ CHU NǍ

10. Kpetsi ke ká ka “ndi b’o ndibbá dza nǎ ndrŭ ronga bblo” ngbaribbai?

10 Njati ni é dzaba, ro ni jiri ni ngʉ muzee ró, nibbá familia dho ringani ndi é bblo loroji nja ndrŭ dho. Føri dho ringani ni é “bblo [ndibbá] dza nǎ ndrŭ ronga b’o ná ke.” Føri na mana kʉ, ni di nidhó familia ronga b’o jidha na ndirigoti ni di longa vʉ bblo kpa dho. Føri tsu ndi nǎ ibada ya familia ni ongoza nari ma, njudha dhi ngana nidhó familia si nari ma, ngbà ka ndima dho ná ngatsi kpa lod’ra nari ma na. Fø lo na mana ká kʉ bbo addudho? Mutume Paulo pongʉeri nyodyu na: “Njati ddikpa ke chu ndibbá dza nǎ ndrŭ ronga b’odha nzá ró, ká ke ka ndi b’o Mungu dzá kutaniko ronga ngbaribbai?”​—1 Ti. 3:5.

11-12. Ddikpa ke dhó familia nǎ ndrŭ dhó nyi ká ka ndi lø kedhó daraka ronga ngbaribbai? (Anja ji maddi.)

11 Njati ni é nzøba ró nidho ringani “ni liri nidzá nzø di ngarr ndirigoti nzɨ nzø di lo bé pa.” Ringani ni ddi longa ndirigoti ni bbʉ mazoezi kpa dho jidha na. Bbʉbbʉ dhé, ni jiri kpa é hwè na, kpa kpá (kucheza) nja nzø bbai ndirigoti kpa gbo nga. Ro, ni mazoezi bbʉ kpa dho bblo nari si rili, kpa di ngarr, kpa é heshima na ndirigoti kpadhó nyi é bblo. Føri kina, ringani ni njí ni dho ka ná lo krʉ ndiro ni kó nidzá nzø tsotso kpa kana nga é chøchø Yova na, kpa di njínji Biblia nǎ kanuni na ndirigoti kpa ba batiso.

12 “Kedzá b’lo ba batiso ná nzø dho nzá ringani ndrŭ bbø ndima nzá tsetse ná nyi dhi lo na inga tsatsa nari ri.” Njati b’lo ba batiso ná ngba é go adzá ndirigoti ngba njí bbò chenga ró, wazee ka ndima vʉ ke ká ka ndi má mutumishi wa huduma inga muzee ma nari nanga. Njati rie nzɨ nzøba mazoezi ma, malipizi ma na bbʉ nzø dho fø di ná lo djó ri ró, ke nzá ka ndi má muzee ri.​—Anja 1996 nǎ Bi 10 ddo 15 dhi Mnara wa Mlinzi nǎ paje 21, paragrafu 6-7.

Ddikpa dzaba mazoezi bbʉ ndidzá nzø dho Mungu dzá njí kana njonjo njí djo (Anja paragrafu 11)


AKO KUTANIKO TSOTSO

13. Ni kʉ “usawaziko” na ndirigoti ni “djǒ dyu kpakpa nzá” nari ká ni ka ni dhǒ ngbaribbai?

13 Wakristo dhó sifa na kʉ ná le-djoi na mana e bbo kutaniko dho. “Usawaziko” na kʉ ná kpetsi ke adi kpakpanga nji ndima kana é ngoi nja ndrŭ na. Ke adi nja ndrŭ tsotso kó ndima kana é ngoi, ke adi ndrŭ rr ndirigoti ndi famu ngbaribbai ma ndrŭ ndima mbu nari. Loroji na, bí kʉ ná wazee gba ndima tso nzá ta Biblia nǎ kanuni ná ddikpa lonangavʉdha na ró, ni ká ka ni u fø lo ngbà, rie nzá ma ri tho ni nyǒ ró? “Nzá ni djǒ dyu kpakpa nari” na mana kʉ, nzɨ ni di rine nja ndrŭ njí ritsi ni ji nari bbai dhé. Ni churie nja ndrŭ dhó ngaddidha le rr nari na mana kʉ bbo nari chu. (Mwa. 13:8, 9; Mez. 15:22) Ni “nzɨ adi gʉni gʉ ndrŭ na” inga ni “nanga nzɨ adi kani tse ri.” Føri na mana kʉ, ni adi heshima bbʉ ndrŭ dho inga ni adi loti bblo ndrŭ na. Ni adi kpakpanga nji ni njí ngoi nja ndrŭ na rie kpakpalo kana ma ró. (Yak. 3:17, 18) Ni loti ndrŭ na bblo nari ka ndi liri ndrŭ jotso koko rie kodhó wapinzani ma ró.​—Amu. 8:1-3; Mez. 20:3; 25:15; Mt. 5:23, 24.

14. “Nga . . . ø leni ná ke” ndirigoti “chi tøni ná ke” nari na mana ká kʉ addu?

14 Muzee riji ndi ngʉ ná kedho ringani rie “nga ø leni ná ke.” Rie nzá ma cho d’e da bí batiso ni ba ná nga djó ro ró, nidhó lo u saa ndiro ni dhidhi kiroho nǎ d’e. Yesu bbai ringani ni é nyenyenga na ndirigoti ni njínji Yova dho b’lo bani ná ngana thei. (Mt. 20:23; Flp. 2:5-8) “Chi tøni ná ke” ni kʉ nari na mana kʉ, Yova ji ná lo ma, kedhó kanuni na gbani ná lo ma na ni nji ndirigoti kedhó tengenezo dhó chutsoddadha ni dyø nidhó maisha nǎ nari.​—1 Ti. 4:15.

15. Ri ká ngani muzee é bblo chu hotuba bbʉdha ná ke dhé? Atu ringa.

15 Maandiko ripo pʉlʉ nari kʉ ndrŭ djónga nja ná ke dho ringani ndi é “bblo chu longaddidha ná ke.” Føri na mana ká kʉ nidho ringani ni é bblo chu hotuba bbʉdha ná ke dhé? Ri nga kʉ føri. Ri nga kʉ wazee krʉ i churie hotuba bbʉdha bblo pli ri. Nì mai ri kʉ føro, rie lo kpa ra d’ra inga ndrŭ ronga be ró, ringani wazee chu Biblia na njí njidha bblo ndima ddi na longa ndirigoti ndima li na ndima djoi ma, ndima vei ma na kpakpa d’e. (Anja 1 Wakorinto 12:28, 29 ma, Waefeso 4:11 ma na.) Nzá mai ni chu longaddidha bblo ro, ringani ni njí kpakpanga ni ngʉ bblo longaddi ná ke d’e. Nde, ni ká ka ni ngʉ bblo longaddi ná ke ngbaribbai?

16. Ni ká ka ni ngʉ bblo longaddi ná ke ngbaribbai? (Anja ji maddi.)

16 “Kpakpa le chini udha dhi lo na nari.” Nja ni ngʉ bblo longaddi ná ke d’e, adi rili ni ngaddi ndrŭ dho ná lo ma, ni bbʉ ná shauri ma na dyʉ ndi Mungu dzá lo ro. Nja ni njiri fø d’e, ringani ni di Biblia ma, kodhó vichapo ma na zø li ni li ni dyu ro. (Mez. 15:28; 16:23) Nga ni zø ná saa djo, anja ngbaribbai ma kodhó vichapo tu maandiko nanga nari bblo, ndiro ni njínji ri na bblo d’e. Ndirigoti longa ni ddi ná saa djo anji kpakpanga ni lø lo rr ná ndrŭ thí ronga. Ni ka ni thɨ nidhó longaddidha thika ni di shauri kó b’lo nji muzee dzá njí bicha ná wazee tso ndirigoti ni di njínji kpa bbʉ ni dhó ná shauri na ró. (1 Ti. 5:17) Wazee dho ringani ndima “li” ndima djoi ma, ndima vei ma na “kpakpa,” føro mai nja saa djo ri adi ngani wazee bbʉ shauri kpa dho inga wazee “oo” kpa na. Ro, fø lo krʉ ringani wazee di nji bblo kʉ ná chu nǎ. Ni di loti ndrŭ na hwè na, jidha na ndirigoti ni ddi ná lo di ndi dyʉ Mungu dzá lo ro ró, ni si ngʉ bblo longaddi ná ke dhonalo fø ni rinji nari na ni adi Bbò Mwalimu Yesu dyø.​—Mt. 11:28-30; 2 Ti. 2:24.

Ddikpa mutumishi wa huduma ngbaribbai ma ndi ka ndi ddi longa nari nja bblo chu longaddidha ná muzee dhó ro. Mutumishi wa huduma ndidhó hotuba dhi mazoezi nji tazama nǎ ndi ndi nja ro (Anja paragrafu 16)


ARA ANZI KPAKPANGA NI NJI NI NGɄ MUZEE D’E NARI NA

17. (a) Mutumishi wa huduma tsotso ká addu ka ndi kó ndi ngʉ muzee d’e? (b) Le-djoi djó longa ndima ne ná saa djo ká ringani wazee di ngbá lo ngano? (Anja kisanduku “ Anine nja ndrŭ djó lonanga usawaziko na.”)

17 Muzee le ngʉ d’e ringani le é na ná sifa ndima nja krʉ nari goti, nja watumishi wa huduma ka ndima ddiri ndima dho nzɨ fø lo ro njini ri. Ro, anonga nari kʉ, Yova inga kedhó tengenezo ma nzɨ ddi adi rine ni dhǒ fø sifa ro kaka nari bbai ri. (1 Pe. 2:21) Ndirigoti ri kʉ Yova dhó kpakpa bbo kʉ ná roho i adi ni tsotso kó ni dhǒ fø sifa d’e ri. (Flp. 2:13) Ni ká nja bbo ringani ni dhǒ ná ddikpa sifa ro ddi? Rie fø ró, anzinga ri djo. Aneri ni chulo bbo fø sifa djo ndirigoti anziri ddikpa muzee kó ni tsotso ndiro ni dhǒ fø sifa bbo d’e.

18. Watumishi wa huduma krʉ ká le li kpakpa ndima njí addu?

18 Rie b’lo ma ko ngʉ wazee ró, akora anzi i lo nǎ ko tilo djo ná sifa ko dhǒ nari na. (Flp. 3:16) Ni ká kʉ mutumishi wa huduma? Rie fø ró, ara anzi maendeleo ni nji nari na! Anziri Yova ddi longa ni dho ndiro ni njínji bbo ke dho ndirigoti kutaniko nǎ d’e. (Isa. 64:8) Yova le ni nji ndiro ni ngʉ muzee d’e ná kpakpanga ronga.

DYI 101 Akonjinjí ddi ko tso gbani ro