Skip to content

Skip to table of contents

Kodhó lo zø ná kpa adi dhu ná lo

Kodhó lo zø ná kpa adi dhu ná lo

“Ɨke” Biblia nzi ná ke ká pongʉeri ndi si ndidhó wɨ (uriti) “vivi” njati ndi kø Ruta ró addudho? (Rut 4:1, 6)

Drrdrr njati ddikpa kpetsi ke dhe ngadzá nzø ro ró, ringangʉeni le ngʉ i ngadhudha goti: Ke bba ná fø ritsi dhó lo ká ka ndi die ngbǎ? Kedhó familia ró dho ká ka ndi vie theinga dho? Musa dhó sheria ngʉ adi fø ngadhudha goti ngʉ.

Dhedhe ná fø ke dhó dz’ dhó lo ká ka ndi die ngbǎ inga ddikpa ke ée njedha ndirigoti ke dzie ndidhó dz’ nanga dzi ró ká le ka le njieri ngbǎ? Ke dhi djona inga ke ma dhó familia nǎ ddikpa le ka ndi øe kedhó fø dz’ ø. Føri ka ndi lieri kedhó fø dz’ ronga b’oni b’o familia nǎ.​—Law. 25:23-28; Hes. 27:8-11.

Nde, kedhó familia ró dho ronga ká ka ndi b’oeni ngbaribbai? Kedhó familia ró dho ronga ka ndi b’oeni widhá dhi ndoa chulu, Ruta njingʉeri nari bbai. Ddikpa kpetsi ke ka ndi køe adjo ndi dhedhe ná ke bba ná fø isɨle, ndirigoti ndi ba ngba le na, ná ngba ro le bbʉ dhedhe ná fø ke ró dho ma, ke bba ná ritsi ma na. Føri ngʉ adi dhe bbá ke dhe ná isɨle ronga ma b’o ddi.​—Kut. 25:5-7; Mt. 22:23-28.

Addinga Naomi dhó loroji djo. Le køngʉeni Elimeleki ró dho ngʉe ná ke dho. Ke ma, ndi ddui aro ngʉe ná kpa ma na chengʉeni nari goti le ronga b’o familia nǎ ná d’i ndrŭ ro nga ngʉeri. (Rut. 1:1-5) Føri dzá lo dho Yuda na ndima ngʉ nari goti Naomi chongʉe Ruta ndi pori Boazi ø ndima dhó dz’. Boazi ngʉe Elimeleki ma bbá familia nǎ ke. (Rut. 2:1, 19, 20; 3:1-4) Ro, Boazi chungʉe kpadhó familia nǎ nja ndrŭ ro maddi, fø ke ró dho Biblia nzi “ɨke,” ná fø ke maddi ngʉe Elimeleki dhó familia nǎ ke. Føri dzá lo dho ke i ka ndi vʉe ndi ká ndrŭ øø ma nari ya kwanza.​—Rut. 3:9, 12, 13.

Ya kwanza “ɨke” ungʉe fø ndrŭ tsotso ndi ko nari tso u. (Rut. 4:1-4) Føri ka ndi ue mbø nari ke chungʉe chu ndirigoti Naomi ngʉe ngó nari dho nzá le ka ndi bae Elimeleki dhó ritsi sie che dho ná ngba ki ro ri nari maddi ke chungʉe chu. Føri dzá lo dho Elimeleki dhó dz’ ma, kedhó dz’ ma na krʉ ka ndi sie che ke dho, føro ke ka ndi bae faida bbo.

Ro ke rangʉe richu nari kʉ, Ruta kʉ tayari ndoa dho, ro ke pongʉeri: “Ma dho nzɨ ri ka ma ø ri ri, dhonalo føri na ma ka ma si madhó wɨ ritsi vi pá.” (Rut. 4:5, 6) Ke ká øngʉe ndidhó ngaddidha thika addudho?

Njati ɨke inga d’i ke køe Ruta ná ke na le gøe ngba ró, fø ngba dho Elimeleki dhó ritsi ka ndi sie che. Nde, føri ká ka ndi “sae” ɨke dhó “wɨ ritsi” ngbaribbai? Biblia nzá tu fø lo nanga ri, ro nja sababu ro kʉ:

  • Ya kwanza, fø ritsi ødha dho ke ka ndi bbʉe ná mbø ka ndi vie pá, dhonalo Elimeleki dhó dz’ nzá ka ndi sie ma ke dho ri. Ri ka ndi sie che Ruta dzá ngba dho.

  • Ya pili, njati ke køe Ruta ró, ke dho ringʉngani ndi b’o Ruta ma ronga Naomi ma na krʉ.

  • Ya tatu, njati ke gøe nzø Ruta na ró, fø nzø ka ndima sie kedhó wɨ ritsi nanga ndondo kedzá d’i dza nǎ nzø na.

  • Ya ine, njati ɨke dhó d’i dza nǎ nzø ro ée nga ró, kedhó ritsi ma, Elimeleki dhó ritsi ma na krʉ sié che Ruta dzá ngba dho. Fø ro kedhó dz’ ma, Elimeleki dhó dz’ ma na krʉ sie che Elimeleki ró dho le bbʉ ró ná ngba dho, nga ke dho ri. Føri dho ke nzá jingʉeri ndi vi ndidhó ritsi Naomi tsotso kodha na ri. Føri dzá lo dho ke vʉngʉeri ndi bbá fø bbonga Boazi dho. Boazi njingʉeri fø “ndiro dhedhe ná ke ró dho tøni ndi dho che wɨ ná ritsi djo d’e.”​—Rut. 4:10.

Ri njani nari kʉ, ɨke jingʉeri bbo ndi b’o ndi ró dho ma, ndidhó wɨ ritsi ma na ronga nari bbai. Ke ngʉe dya. Ro, ndi ró dho ronga ndi b’oe nari rɨngana njʉ nzá ko churie ke ró dho ká ngʉe ie nari maddi ri. Ke nzá bangʉe Boazi bangʉe ná pekee kʉ ná pendeleo ro ri. Boazi ró dho kʉ Masiya, Yesu Kristo si nǎ ro ná gø kana. Føri kʉ ko tsotso ringani le kó ná le tsotso kodha le nyi inga dya le nji nari nǎ ro Ɨke bangʉe ná che kʉ ná matokeo!​—Mt. 1:5; Lu. 3:23, 32.