Kal idhi e weche manie iye

Kal idhi kama ochanie weche mantie

Be ne Ing’eyo?

Be ne Ing’eyo?

Jo-Yahudi me kinde Yesu ne loso nade ringre ng’at mosetho kapok giyike?

Jo-Yahudi ne yiko jomosetho mapiyo, kinde mang’eny ne giyiko ng’ato mana chieng’ mothoeno. Ne gitimo kamano nikech gik moko ariyo. Mokwongo, kitundu mag jomotho kethore mapiyo e piny maliet mar Middle East. Mar ariyo, gie kindeno, ji ne neno ni weyo maok oyik ng’ato kuom odiechienge mogwaro ok nyis luor ne ng’at mothono koda ne joodgi.

Buge mag Injili koda bug Tich Joote nyiso ji ang’wen ma ne oyik e odiechieng’ ma ne githoe. (Mathayo 27:57-60; Tich Joote 5:5-10; 7:60–8:2) Higni mang’eny motelo ne mago, Rahel chi Jakobo ne otho ka gin e wuoth. Kar kawo kinde mar tere kama jodalagi ne yikoe jogi motho, Jakobo “noyike . . . Efrath” ma en Beth-lehem.Chakruok 35:19, 20, 27-29.

Weche ma Muma wacho e wi chenro mag yik nyisowa ni Jo-Yahudi ne loso ahinya kitundu mar ng’at motho kapok oyike. Jood ng’at mothono kaachiel gi osiepe ne lwoko ringre ng’at mothono, wire gi mo moriw gi gik mang’we ng’ar, kae to ne giboyo kitunduno gi lewni. (Johana 19:39, 40; Tich Joote 9:36-41) Joma nodak machiegni koda jomamoko ne nyalo biro ywago ng’atno kendo hoyo joodno.Mariko 5:38, 39.

Be ne oyik Yesu kaka ne iyiko Jo-Yahudi mamoko?

Jo-Yahudi mang’eny ne yiko joggi motho e liete mokuny e kite maok tek ahinya, ma ne yudore kuonde mang’eny e piny Israel. Ne gitimo kamano ka giluwo ranyisi mar kweregi. Ibrahim, Sara, Isaka, Jakobo, koda jomamoko ne oyik e bur ma ne ni Makpela machiegni gi Hebron.Chakruok 23:19; 25:8, 9; 49:29-31; 50:13.

Ne oyik Yesu e bur ma ne okuny e kidi. (Mariko 15:46) Kinde mang’eny, dho bur kama idonjogo ne diny. Ne opa kuonde mogwaro mosokore ei burno kama ne giketoe kitundni mag jomotho. Bang’ ka kitunduno osetop ma choke bende otuo, ne ikawo chokego kae to iketogi e sanduk mar kidi mana kaka ne itimo e kinde Yesu. Mano ne miyo joodno yudo kar yiko jomamoko kinde mabiro.

Chik mar Musa ma ne dwaro ni ji oyue chieng’ Sabato ne ok oyie ne ji chopo chenro mag yik e odiechiengno. Nikech Yesu ne otho seche adek kapok Sabato ochakore, Josef ma ne wuok Arimathaya kaachiel gi jomamoko ne oyiko Yesu kapok gitieko loso ringrene kaka dwarore. (Luka 23:50-56) Nikech mano, bang’ Sabato, osiepe Yesu mamoko ne odhi e bur kama noyikee ka gidwaro tieko loso ringrene.Mariko 16:1; Luka 24:1.