Skip to content

Al lor tablo konteni

Imit Bann Bon Kamarad Zeova

Imit Bann Bon Kamarad Zeova

“Se bann ki ena lakrint pou Zeova ki vinn so bann kamarad bien pros.”​—PSOM 25:14NW.

KANTIK: 106, 118

1-3. (a) Kifer nou kapav sir ki nou kapav vinn bann kamarad Bondie? (b) Ki bann lexanp nou pou examine dan sa lartik-la?

 DAN Labib, trwa fwa apel Abraam kamarad Bondie. (2 Kronik 20:7; Izai 41:8; Zak 2:23) Se sel dimounn ki finn apel koumsa dan Labib. Eski sa vedir ki zis Abraam tousel ki’nn kapav vinn kamarad Zeova? Non. Labib montre ki nou tou nou kapav gagn sa privilez-la.

2 Dan Parol Bondie, ena bann resi ki rakonte kouma boukou zom ek fam fidel ti ena lakrint pou Bondie, ti ena lafwa an Li, ek ti vinn so bann kamarad pros. (Lir Psom 25:14, NW. a) Zot form parti “gran lafoul temwin” ki Pol ti mansione. Tou sa bann dimounn-la ti bann kamarad Bondie.​—Ebre 12:1NW.

3 Anou examinn trwa kamarad Zeova ki Labib mansione: (1) Rit, enn vev bien fidel ki sorti Moab, (2) Izkiya, enn lerwa fidel ki sorti Zida, ek (3) Mari, enn madam ki ti ena limilite ek ki ti vinn mama Zezi. Ki nou kapav aprann ar fason ki sakenn parmi zot ti vinn kamarad Bondie?

LI TI ENA LAMOUR FIDEL

4, 5. Ki desizion difisil Rit ti bizin pran, ek kifer sa ti difisil? (Get zimaz dan koumansman lartik.)

4 Naomi ek so bann belfi, Rit ek Orpa ti fer enn long larout pou sorti Moab pou al Izrael. Kan zot ti pe marse, Orpa ti desid pou retourn kot li dan Moab. Me Naomi ti bien deside pou retourn Izrael, dan so pei. Ki Rit ti pou fer? Li ti bizin pran enn desizion bien difisil. Eski li ti pou retourn kot li dan Moab ek al kot so bann fami? Ouswa eski li ti pou al Betleem ansam avek Naomi, so belmer?​—Rit 1:1-8, 14.

5 Rit so fami ti viv dan Moab. Li ti kapav retourn kot zot, ek kitfwa ki zot ti pou pran li swin. Rit ti konn bann Moabit, zot lang, ek zot kiltir. Me Naomi pa ti pou kapav promet Rit ki li pou gagn tousala dan lavil Betleem. Naomi ti per tansion li pa trouv enn mari ouswa enn lakaz pou Rit. Akoz sa, Naomi ti dir Rit retourn Moab. Parey kouma nou finn trouve, Orpa ti “retourn kot so pep ek kot so bann bondie.” (Rit 1:9-15) Me Rit finn deside pou pa retourn kot so pep ek kot zot bann fos bondie.

6. (a) Ki bon swa Rit finn fer? (b) Kifer Boaz ti dir ki Rit finn rod refiz anba lezel Zeova?

6 Li paret ki Rit ti’nn konn Zeova gras-a so mari ouswa ar Naomi. Li ti aprann ki Zeova pa kouma bann bondie Moab. Li ti kontan Zeova ek li ti kone ki Zeova merit so lamour ek so ladorasion. Alor, Rit ti fer enn bon swa. Li ti dir Naomi: “To pep pou vinn mo pep, ek to Bondie, mo Bondie.” (Rit 1:16) Sa tous nou leker kan nou mazinn lamour ki Rit ti ena pou Naomi. Me seki pli extraordiner, se lamour ki Rit ti ena pou Zeova. Sa ti inpresionn Boaz osi, ek plitar li ti felisit Rit parski li ti ‘rod proteksion anba lezel Zeova.’ (Lir Rit 2:12. b) Kitfwa bann parol ki Boaz ti servi rapel nou kouma bann ti zwazo ki fek ne rod proteksion anba lezel zot paran. (Psom 36:7; 91:1-4) Dan mem fason, avek amour Zeova finn protez Rit ek finn rekonpans li pou so lafwa. Rit zame pa ti ena okenn rezon pou regret so desizion.

7. Ki kapav ed bann dimounn ki ezite pou voue zot lavi ar Zeova?

7 Boukou dimounn finn aprann pou konn Zeova, me zot pa finn swazir pou fer Li vinn zot refiz. Zot ezite pou voue zot lavi ar Li ek pou pran batem. Si to dan mem sitiasion, reflesi kifer to ezite. Tou dimounn servi enn bondie. (Zozie 24:15) Me pli bon swa ki to kapav fer, se servi vre Bondie. Kan to voue to lavi ar Zeova, to montre ki to ena lafwa ki Li pou vinn enn refiz pou twa. Li pou ed twa pou kontign servi Li malgre ninport ki problem ki to kapav gagne. Samem ki Bondie ti fer pou Rit.

“LI TI RES ATASE AR ZEOVA”

8. Rakont lanfans Izkiya.

8 Sitiasion Izkiya ti bien diferan ar sitiasion Rit. Li ti form parti dan enn nasion ki ti voue ar Bondie. Me pa tou bann Izraelit ki ti res fidel. Izkiya so papa, Lerwa Ahaz, ti bien move. Li pa ti ena okenn respe pou tanp Bondie ek li ti konvink bann dimounn pou ador bann fos bondie. Ahaz ti mem sakrifie sertin frer Izkiya pou enn fos bondie kan li ti bril zot vivan. Lanfans Izkiya ti bien orib!​—2 Lerwa 16:2-4, 10-17; 2 Kronik 28:1-3.

9, 10. (a) Kifer Izkiya ti bien kapav vinn amer? (b) Kifer fode pa nou vinn amer kont Bondie? (c) Kifer fode pa nou panse ki nou sitiasion familial pou determine ki kalite dimounn nou pou vini?

9 Move lexanp ki Ahaz inn lese ti kapav fer so garson Izkiya vinn amer ouswa ankoler ar Zeova. Zordi, sertin dimounn pa finn pas par sa kantite difikilte ki Izkiya ti pase la. Me kanmem sa, zot panse ki zot ena bann bon rezon pou “ankoler kont Zeova” ouswa pou vinn amer kont so lorganizasion. (Proverb 19:3) Ena lezot ki panse ki akoz zot sitiasion familial difisil, zot lavi pou gate ouswa zot pou fer mem erer ki zot paran. (Ezekiel 18:2, 3) Me eski sa bann lide-la vre?

10 Lavi Izkiya montre ki, repons pou sa kestion-la, se non! Zame nou pa pou kapav ena enn bon rezon pou ankoler ar Zeova. Li pa fer bann dimounn gagn problem. (Zob 34:10) Li vre ki bann paran kapav ansegn zot zanfan pou fer seki bon ouswa seki move. (Proverb 22:6; Kolosien 3:21) Me, sa pa vedir ki nou sitiasion familial pou determine ki kalite dimounn nou pou vini. Kifer? Parski Zeova finn donn nou liberte pou swazir, savedir ki nou kapav deside pou fer seki bon ouswa seki move. (Deteronom 30:19) Kouma Izkiya inn servi sa don ki ena enn gran valer la?

Boukou zenn aksepte laverite malgre zot sitiasion familial difisil (Get paragraf 9, 10)

11. Kifer Izkiya ti enn parmi bann pli bon lerwa ki ti ena dan Zida?

11 Mem si so papa ti enn parmi bann pli pir lerwa ki ti ena dan Zida, Izkiya ti enn parmi bann pli bon lerwa ki ti ena. (Lir 2 Lerwa 18:5, 6. c) Li pa ti swazir pou swiv move lexanp so papa. Okontrer, li ti swazir pou ekout bien bann profet Zeova, kouma par exanp, Izai, Mika, ek Osea. Li’nn bien pran kont zot bann konsey ek zot bann disiplinn. Se sa ki finn pous Izkiya pou repar bann dega ki so papa finn fer. Li’nn pirifie tanp, li’nn demann Bondie pou pardonn pese ki lepep finn fer, ek li’nn detrir tou bann zidol ki ti ena dan pei. (2 Kronik 29:1-11, 18-24; 31:1) Kan Senakerib, enn lerwa Asirien ti menas pou atak Zerizalem, Izkiya ti montre enn gran kouraz ek enn gran lafwa. Li ti fer Zeova konfians pou gagn so proteksion, ek li ti ankouraz so pep. (2 Kronik 32:7, 8) Plitar, Izkiya ti koumans ena lorgey. Me kan Zeova ti koriz li, li ti montre limilite. (2 Kronik 32:24-26) Li kler ki Izkiya li enn bon lexanp pou nou imite. Li pa ti les so sitiasion familial rwinn so lavi. Olie sa, li’nn montre ki li ti kamarad Zeova.

12. Parey kouma Izkiya, kouma boukou finn montre ki zot bann kamarad Zeova?

12 Zordi boukou dimounn pena leker ek pena lamour, ek boukou zanfan grandi san lamour ek lafeksion zot paran. (2 Timote 3:1-5) Mem si boukou Kretien fer fas ar bann sitiasion familial bien difisil, zot finn swazir pou vinn bann kamarad Zeova. Parey kouma Izkiya, zot montre ki se pa zot sitiasion familial ki pou determine ki kalite dimounn zot pou vini dan lavenir. Bondie finn donn nou don pou deside par noumem seki nou pou fer. Alor, nou kapav servi sa don-la pou servi ek donn loner Zeova, parey kouma Izkiya inn fer.

“GETE! MOMEM ESKLAV ZEOVA!”

13, 14. Kifer responsabilite ki Mari ti gagne ti paret tro difisil, me ki li’nn reponn anz Gabriel?

13 Plizir lane apre lepok Izkiya, enn zenn fam ki ti apel Mari ti ena enn lamitie bien spesial avek Zeova. Li ti ena limilite, ek Zeova ti donn li enn mision bien partikilie. Li ti pou tom ansint ek ti pou donn nesans, ek grandi Garson Bondie! Sirman Zeova ti bien kontan Mari ek ti fer li bien konfians pou donn li sa loner-la. Me kouma Mari finn reazir kan li ti tann sa mision ki li ti gagne la?

“Gete! Momem esklav Zeova!” (Get paragraf 13, 14)

14 Souvan nou koz lor gran loner ki Mari finn gagne. Me ki bann kitsoz kitfwa Mari ti per? Par exanp, anz Gabriel ti dir ki li ti pou tom ansint san ki li gagn relasion sexiel avek enn zom. Me Gabriel pa ti sigzer pou explik Mari so bann fami ek so bann kamarad kouma li ti pou tom ansint. Ki zot ti pou panse? Kouma Mari ti pou konvink Zozef ki li pa’nn tronp li? Anplis, Mari ti gagn responsabilite pou elve Garson Bondie ki ti pou ne antan ki enn imin! Nou pa konn tou bann traka ki Mari ti ena, me nou kone seki li ti fer apre ki anz Gabriel ti koz ar li. Li ti dir: “Gete! Momem esklav Zeova! Ki tou seki to’nn dir pou mwa, realize dapre to parol.”​—Lik 1:26-38NW.

15. Kifer lafwa Mari ti extraordiner?

15 Lafwa ki Mari ti ena ti vremem extraordiner! Li ti dispoze pou fer tou seki ti demann li, parey kouma enn esklav. Li ti ena konfians ki Zeova ti pou pran li swin ek ti pou protez li. Kouma eski Mari finn kapav ena enn lafwa for koumsa? Nou pa ne avek lafwa. Me nou kapav ena lafwa si nou devlop li ek si nou demann Bondie pou beni nou bann zefor. (Galat 5:22; Efezien 2:8) Mari ti travay dir pou fer so lafwa vinn pli for. Kouma nou konn sa? Anou gete kouma li finn ekoute ek ki li finn dir.

16. Kouma nou kone ki Mari ti konn ekoute?

16 Kouma Mari ti ekoute? Labib dir ki nou “bizin rapid pou ekoute, me pa prese pou koze.” (Zak 1:19) Mari ti bien konn ekoute. Labib montre ki li ti ekout bien bann kitsoz ki li ti tande, sirtou bann kitsoz ki li ti aprann lor Zeova. Li ti pran letan pou medit lor sa bann kitsoz inportan la. Par exanp, kan Zezi ti ne, bann berze ti dir Mari enn mesaz ki enn anz ti donn zot. Plitar kan Zezi ti ena 12 an, li ti dir enn kitsoz ki’nn bien etonn Mari. Dan toulede sitiasion, Mari ti ekoute, ti rapel, ek ti reflesi lor seki li ti tande.​—Lir Lik 2:16-19, 49, 51.

17. Ki nou kapav aprann ar seki Mari ti dir?

17 Lor ki kitsoz Mari ti koze? Labib pa dir boukou kitsoz lor seki Mari ti dir. Pli long konversasion ki li’nn gagne trouv dan Lik 1:46-55. Sa bann parol-la montre ki Mari ti konn bien bann Lekritir Ebre. Kifer? Parski seki Mari ti dir bien resanble bann parol ki Ana, mama Samiel, ti dir. (1 Samiel 2:1-10) Li paret ki Mari ti sit bann Lekritir anviron 20 fwa dan so konversasion. Pena dout ki Mari ti kontan koz lor bann verite ki li ti aprann avek so pli gran Kamarad, Zeova, ek dan So Parol.

18. Dan ki fason nou kapav imit lafwa Mari?

18 Parey kouma Mari, kitfwa nou’nn gagn bann responsabilite ar Zeova, ek nou panse ki nou pa pou reisi fer seki Li’nn demann nou. Anou imit lexanp Mari. Avek imilite, anou aksepte responsabilite ki Zeova donn nou, ek anou fer Li konfians ki Li pou ed nou. Nou kapav osi imit lafwa Mari kan nou ekout bien seki Zeova dir, ek medit lor seki nou finn aprann lor Li ek lor so bann proze. Lerla, avek lazwa, nou pou kapav dir lezot seki nou finn aprann.​—Psom 77:11, 12; Lik 8:18; Romin 10:15.

19. Ki lasirans nou ena amezir ki nou imit lafwa bann personaz Biblik?

19 Vremem, Rit, Izkiya, ek Mari ti bann kamarad Zeova parey kouma Abraam. Zot form parti dan “gran lafoul temwin” ki finn osi gagn privilez pou vinn bann kamarad Bondie. Anou kontigne imit zot lafwa ki extraordiner. (Ebre 6:11, 12) Si nou fer sa, nou kapav atann pou vinn bann kamarad Zeova pou touletan!

a Psom 25:14: “Se bann ki ena lakrint pou Zeova ki vinn so bann kamarad bien pros. Ek Li fer zot konn so lalians.”

b Rit 2:12: “Mo swete ki Zeova rekonpans to fason azir, ek ki to gagn enn lapey parfe ar Zeova, Bondie Izrael, parski to finn rod proteksion anba so lezel.”

c 2 Lerwa 18:5, 6:5 Li ti met so konfians an Zeova, Bondie Izrael; apre li, pa ti ena personn kouma li parmi tou bann lerwa dan Zida, pa mem parmi bann ki ti avan li. 6 Ek li ti res atase ar Zeova. Li pa ti tourn ledo ek aret swiv Zeova, me li ti kontign gard bann komannman ki Zeova ti donn Moiz.”