Skip to content

Al lor tablo konteni

LARTIK LETID 18

KANTIK 1 Bann Kalite Zeova

To Kapav Sir ki Zeova Pou Ziz Avek Mizerikord

To Kapav Sir ki Zeova Pou Ziz Avek Mizerikord

“Eski sa Ziz lor later antie la pa pou fer seki drwat?”ZEN. 18:25.

PWIN PRINSIPAL

Gras-a sa lartik-la, nou pou konpran pli bien Zeova so lazistis ek so mizerikord konsernan rezireksion bann dimounn ki inzis.

1. Ki leson Zeova ti ansegn Abraam?

 ZAME Abraam pa ti bliye sa konversasion-la! Zeova ti servi enn anz pou dir li ki Li ti pou detrir lavil Sodom ek Gomor. Mem si li ti ena enn gran lafwa, Abraam ti gagn difikilte pou konpran desizion Zeova. Akoz sa, li ti demann Zeova: “Eski vremem to pou detrir enn dimounn drwat ansam avek enn move dimounn? . . . Eski sa Ziz lor later antie la pa pou fer seki drwat?” Avek pasians, Zeova ti fer so bon kamarad Abraam konpran enn leson bien inportan: Bondie zame pa pou detrir bann dimounn ki drwat. Sa leson-la ti rekonfort Abraam, ek li bien rekonfort nou osi azordi.—Zen. 18:23-33.

2. Kouma nou kone ki Zeova ziz avek lazistis ek mizerikord?

2 Kan Zeova ziz bann dimounn, kouma nou kone ki Li touletan fer sa avek lazistis ek mizerikord? Nou konn sa parski Labib dir ki “Zeova trouv seki ena dan leker” bann dimounn. (1 Sam. 16:7) Avredir, Li “konn bien leker sak dimounn.” (1 Ler. 8:39; 1 Kro. 28:9) Zeova ena boukou plis sazes ki nou. Akoz sa, nou pa touletan konpran bann desizion ki Li pran. Se pou sa rezon-la ki lapot Pol ti dir: “Kisann-la kapav konpran net so bann zizman!”—Rom. 11:33.

3-4. Ki kestion kitfwa nou kapav poz nou-mem, ek ki nou pou examine dan sa lartik-la? (Zan 5:28, 29)

3 Me mem si nou kone ki Zeova touletan fer seki drwat, li kapav arive ki parfwa nou poz nou-mem bann kestion, parey kouma Abraam. Par exanp, nou kapav demann nou-mem: ‘Bann dimounn ki Zeova inn zize ek detrir, kouma par exanp dan Sodom ek Gomor, eski zot pou resisite? Eski li posib ki sertin parmi zot resisite kan pou ena “rezireksion . . . bann dimounn ki inzis”?’—Zist. 24:15.

4 Anou examinn seki nou kone konsernan rezireksion. Pa tro lontan, nou ti gagn enn nouvo lexplikasion konsernan bann ki pou “resisite pou gagn lavi” ek bann ki pou “resisite pou enn zizman.” a (Lir Zan 5:28, 29.) Gras-a sa nouvo lexplikasion-la, nou’nn bizin sanz fason ki nou ti pe konpran bann lezot kitsoz. Dan sa lartik-la ek dan prosin lartik, nou pou koz lor sa bann sanzman-la. Pou koumanse, anou gete seki nou pa kone ek seki nou kone konsernan bann zizman Zeova.

SEKI NOU PA KONE

5. Dan lepase, ki nou bann piblikasion ti dir lor bann dimounn ki Zeova ti detrir dan Sodom ek Gomor?

5 Dan lepase, nou bann piblikasion ti explike seki ti pou ariv bann move dimounn ki Zeova inn zize ek inn detrir. Nou ti dir ki sa bann dimounn-la, kouma par exanp bann abitan Sodom ek Gomor, pa ti pou resisite. Me apre ki nou’nn priye Zeova ek ki nou’nn reflesi lor la, nou’nn demann nou-mem: ‘Eski nou kapav vremem sir ki zot pa pou resisite?’

6. Sit sertin lexanp Biblik kot Zeova inn ziz bann dimounn ki inzis, ek ki kitsoz nou pa kone?

6 Dan Labib, ena plizir zistwar kot Zeova inn ziz ek inn detrir bann dimounn ki inzis. Par exanp, dan lepok Deliz, Zeova ti detrir tou dimounn ek Li ti sov zis Noe ek so fami. Zeova ti osi donn bann Izraelit lord pou detrir set nasion ki ti pe res dan Later Promiz. Li ti osi servi enn anz pou touy 185,000 solda Asirien. (Zen. 7:23; Det. 7:1-3; Iza. 37:36, 37) Dan sa bann zistwar-la, eski Labib donn nou ase detay pou nou konpran ki Zeova inn kondann sa bann dimounn-la pou enn destriksion eternel, ek ki zot pa pou resisite? Non. Kifer nou dir sa?

7. Ki kitsoz nou pa kone konsernan bann dimounn ki Zeova ti detrir pandan Deliz ek konsernan bann nasion ki bann Izraelit ti detrir kan zot ti rant dan Kanaan? (Get zimaz lor kouvertir.)

7 Dan bann lexanp ki nou’nn gete, nou pa kone kouma Zeova inn ziz sak dimounn, ek nou pa kone osi si zot inn gagn lokazion pou aprann konn Zeova ek pou repanti. Kan Labib koz lor lepok Deliz, li dir ki Noe ti “enn predikater lazistis.” (2 Pier 2:5) Selman, Labib pa dir si Noe ti reisi pres ar tou dimounn ki ti ena lor later kan li ti pe aranz lars. Li parey osi pou bann nasion ki ti pe res dan Kanaan. Nou pa kone si zot tou ti gagn lokazion pou aprann konn Zeova ek pou repanti.

Noe ek so fami pe konstrir lars. Pandan ki li ti pe konstrir lars, nou pa kone si Noe ti reisi pres ar tou bann dimounn ki ti lor later avan ki Deliz vini (Get paragraf 7)


8. Ki kitsoz nou pa kone konsernan bann abitan Sodom ek Gomor?

8 Me ki nou kapav dir konsernan bann abitan Sodom ek Gomor? Lot, enn zom ki ti drwat devan lizie Zeova, ti pe res dan lavil Sodom. Me eski Lot ti reisi pres ar tou bann abitan Sodom ek Gomor? Nou pa kone! Nou kone ki zot ti bann move dimounn, ek kitfwa zot pa ti mem konn fer diferans ant seki bon ek seki move. Kifer nou dir sa? Parski kan Labib koz lor bann-la, li dir ki “bann zom Sodom depi so tipti ziska so vie” ti vinn kot Lot pou viol so bann invite. (Zen. 19:4; 2 Pier 2:7) Li vre ki Zeova ti dir Abraam ki si ti ena dis dimounn ki drwat dan sa lavil-la, Li pa ti pou detrir sa lavil-la. (Zen. 18:32) Me eski nou sir ki Zeova, nou Bondie ki ena mizerikord, inn kondann tou sa bann dimounn-la, ek ki Li pa pou resisit zot? Non, nou pa kapav sir! Li vre ki zot ti bann dimounn ki inzis, ek ki Zeova ti detrir zot akoz zot bann move aksion. Selman, nou pa kapav sir ki personn parmi zot pa pou resisite kan pou ena “rezireksion . . . bann dimounn ki inzis.”

9. Konsernan Salomon, ki kitsoz nou pa kone?

9 Labib koz osi lor bann dimounn ki ti drwat, me ki apre ti vinn bann dimounn ki inzis. Anou get lexanp Lerwa Salomon. Salomon ti kone kisann-la Zeova ti ete. Li ti kone kouma pou ador Li, ek li ti gagn boukou benediksion ar Zeova. Me kanmem sa, li ti al ador bann fos bondie. Akoz bann pese ki Salomon ti fer, Zeova ti bien ankoler, ek pep Izrael ti soufer pandan plizir santenn lane. Li vre ki Labib dir ki “Salomon ti al repoze ar so bann anset,” ek parmi so bann anset ti ena Lerwa David, enn zom ki ti fer seki drwat devan lizie Zeova. (1 Ler. 11:5-9, 43; 2 Ler. 23:13) Me mem si Labib dir ki Salomon ti al repoze ar so bann anset, eski savedir ki Zeova pou resisit li? Labib pa dir nanye lor la. Sertin dimounn kapav panse ki ‘enn kikenn ki’nn mor finn libere ar so pese.’ (Rom. 6:7) Sa li vre! Selman, sa pa vedir ki tou bann dimounn ki’nn mor pou resisite. Kan enn kikenn mor, sa pa vedir ki li oblize resisite. Rezireksion, se enn kado nou Papa Zeova. Li donn sa kado-la bann dimounn ki Li Li anvi, pou ki zot kapav gagn lokazion pou servi Li pou touletan. (Zob 14:13, 14; Zan 6:44) Eski Salomon pou gagn sa kado-la? Zis Zeova tousel ki konn sa. Nou, nou pa kone. Selman, seki nou kone, seki Zeova touletan fer seki drwat.

SEKI NOU KONE

10. Ki Zeova resanti kan Li bizin ziz bann dimounn? (Ezekiel 33:11) (Get zimaz osi.)

10 Lir Ezekiel 33:11. Labib dir nou seki Zeova resanti kan Li bizin ziz bann dimounn. Parey kouma seki profet Ezekiel ti ekrir, lapot Pier dir ki “Zeova . . . pa anvi ki personn detrir.” (2 Pier 3:9) Sa vremem rasir nou kan nou kone ki Zeova pa detrir personn lor enn kout-tet, pa vre! Zeova Li enn Bondie ki ena boukou mizerikord, ek tanki Li kapav, Li pou montre mizerikord.

Kan pou ena rezireksion bann dimounn ki inzis, boukou dimounn pou gagn lokazion pou aprann konn Zeova (Get paragraf 10)


11. Kisann-la pa pou resisite, ek kouma nou konn sa?

11 Konsernan bann dimounn ki pa pou resisite, ki kitsoz nou kone? Labib koz lor de-trwa dimounn ki pa pou resisite. b Par exanp, Zezi ti dir ki Zida Iskaryot pa pou resisite. (Mark 14:21; Zan 17:12 c) Zida ti kone ki li ti pe al fer enn move kitsoz kont Zeova ek kont So Garson. Me kanmem sa, li ti kontign fer li. (Get Mark 3:29 d) Zezi ti dir osi ki sertin sef relizie ki ti pe opoz ar li, pa ti pou resisite. (Mat. 23:33; get not pou letid pou Zan 19:11.) Ek lapot Pol ti dir ki bann aposta ki pa repanti, pa pou resisite.—Ebre 6:4-8; 10:29.

12. Ki kitsoz nou kone lor mizerikord Zeova? Donn bann lexanp.

12 Ki kitsoz nou kone lor mizerikord Zeova? Kouma Zeova inn montre ki Li “pa anvi ki personn detrir”? Anou gete kouma Zeova ti montre mizerikord anver bann dimounn ki ti fer bann pese bien grav. Lerwa David ti fer boukou pese grav. Par exanp, li ti komet limoralite sexiel ek li ti fer touy enn kikenn. Selman, kan li ti repanti, Zeova ti montre mizerikord anver li ek ti pardonn li. (2 Sam. 12:1-13) Pandan boukou lane, Lerwa Manase ti fer seki move devan lizie Zeova. Me kan li ti repanti, Zeova ti montre mizerikord anver li ek ti pardonn li. (2 Kro. 33:9-16) Sa bann lexanp-la montre nou ki Zeova montre mizerikord kan Li trouv enn bon rezon pou fer sa. Nou kapav sir ki Zeova pou resisit bann dimounn ki’nn repanti, mem si zot ti fer bann pese ki bien grav.

13. (a) Kifer Zeova ti montre mizerikord anver bann Ninivit? (b) Ki Zezi ti dir lor bann Ninivit?

13 Zeova ti osi montre mizerikord anver bann Ninivit. Li ti dir Zonas: “Mo’nn trouv tou bann move kitsoz ki [zot] pe fer.” Selman, kan zot ti repanti, Zeova ti pardonn zot. Zeova ti ena pli boukou mizerikord ki Zonas, parski kan Li ti pardonn bann Ninivit, Zonas ti bien ankoler, ek Zeova ti bizin rapel Zonas ki bann Ninivit pa ti “mem konn fer diferans ant seki bon ek seki move.” (Zonas 1:1, 2; 3:10; 4:9-11) Plitar, Zezi ti servi lexanp bann Ninivit pou ansegn bann dimounn ki Zeova Li enn Bondie ki ena mizerikord ek lazistis. Zezi ti dir ki parski zot ti repanti, bann Ninivit ‘pou resisite kan pou ena zizman.’—Mat. 12:41.

14. Rezireksion “pou enn zizman,” ki savedir pou bann Ninivit?

14 Kan Zezi ti dir ki bann Ninivit ti ‘pou resisite kan pou ena zizman,’ ki li ti pe rod dir? Li ti pe rod dir ki dan lavenir ti pou ena enn rezireksion “pou enn zizman.” (Zan 5:29) Sa pou arive pandan Regn Mil An Zezi Kris, kan “bann dimounn ki drwat ek bann dimounn ki inzis” toule-de pou resisite. (Zist. 24:15) Pou bann dimounn ki inzis, sa pou enn rezireksion “pou enn zizman,” savedir ki Zeova ek Zezi pou get zot konportman ek pou gete si zot pe met an pratik bann kitsoz ki zot pe aprann. Si enn Ninivit ki’nn resisite desid pou pa ador Zeova, Zeova pa pou les li viv. (Iza. 65:20) Parkont, tou bann ki swazir pou ador Zeova ek pou res fidel anver Li, zot pou gagn posibilite pou viv pou touletan!—Dan. 12:2.

15. (a) Kifer fode pa nou dir ki bann abitan Sodom ek Gomor pa pou resisite? (b) Kouma nou bizin konpran Zid 7? (Get lankadre “ Ki Zid Ti Pe Rod Dir?”)

15 Zezi ti dir ki “Zour Zizman” ti pou pli fasil pou bann abitan Sodom ek Gomor, ki pou bann dimounn ki ti rezet li ek so lansegnman. (Mat. 10:14, 15; 11:23, 24; Lik 10:12) Eski li ti servi lexanp bann abitan Sodom ek Gomor zis pou montre ki bann dimounn dan so lepok ti pli pir ki bann-la? Non. Kan Zezi ti dir ki bann Ninivit ti ‘pou resisite kan pou ena zizman,’ li ti pe rod dir ki sa ti pou vremem arive. Alor, kan Zezi ti dir ki bann abitan Sodom ek Gomor ti pou la pandan “Zour Zizman,” kitfwa li ti pe rod dir ki sa pou vremem arive. Zour “zizman” kot bann Ninivit pou resisite ek “Zour Zizman” kot bann abitan Sodom ek Gomor pou la, se mem zafer. Parmi bann dimounn ki pou resisite “pou enn zizman,” Zezi ti dir ki pou ena bann ki ti “pratik bann kitsoz degoutan.” (Zan 5:29) Parey kouma bann Ninivit, bann abitan Sodom ek Gomor ti fer bann move kitsoz. Selman, bann Ninivit ti gagn lokazion pou repanti. Alor, kitfwa ena enn lespwar osi pou bann abitan Sodom ek Gomor. Li posib ki sertin parmi zot pou resisite ek pou gagn lokazion pou aprann konn Zeova ek Zezi.

 

16. Konsernan rezireksion, ki kitsoz nou kone lor Zeova? (Zeremi 17:10)

16 Lir Zeremi 17:10. Sa verse-la montre nou enn lot kitsoz ki nou kone lor Zeova: Li touletan “fouy dan leker” ek “examinn bann panse pli profon.” Dan lavenir, kan Zeova pou deside kisann-la Li pou resisite, Li “pou donn sakenn . . . dapre seki li’nn fer.” Zeova pou ferm kan bizin, me Li pou osi montre mizerikord kan Li kapav. Alor, fode pa nou panse ki enn kikenn pa pou resisite, amwin ki nou vremem kone ki li pa pou resisite!

“SA ZIZ LOR LATER ANTIE LA” POU “FER SEKI DRWAT”

17. Dan lavenir, ki pou ariv bann dimounn ki’nn mor?

17 Depi ki Satan, Adan, ek Ev inn rebel kont Zeova, bann milyar dimounn inn mor. Lamor li vremem nou “lennmi”! (1 Kor. 15:26) Me ki pou ariv tou sa bann dimounn-la? Enn ti group dimounn ki fidel ar Zeova, 144,000 an tou, pou resisite ek zot pou viv pou touletan dan lesiel. (Rev. 14:1) Ek enn gran lafoul dimounn ki kontan Zeova ek ki form parti “bann dimounn ki drwat,” pou resisite ek pou viv pou touletan lor later, si zot kontign res fidel ar Zeova pandan Regn Mil An Zezi Kris ek pandan leprev final. (Dan. 12:13; Ebre 12:1) Anplis, pandan Regn Mil An Zezi Kris, “bann dimounn ki inzis,” setadir bann ki zame pa’nn servi Zeova ek osi “bann ki’nn pratik bann kitsoz degoutan,” zot pou resisite ek zot pou gagn lokazion pou fer bann sanzman ek pou servi Zeova. (Lik 23:42, 43) Selman, pou ena osi sertin dimounn ki pa pou resisite. Kifer? Parski sa bann dimounn-la ti telman move, ouswa parski volonterman zot ti rebel kont Zeova. Akoz sa, Zeova inn deside ki Li pa pou resisit zot.—Lik 12:4, 5.

18-19. (a) Kifer nou sir ki Zeova pou fer seki drwat kan Li pou ziz bann dimounn ki’nn mor? (Izai 55:8, 9) (b) Ki nou pou examine dan prosin lartik?

18 Eski nou sir ki kan Zeova ziz bann dimounn, Li touletan fer seki drwat? Wi! Parey kouma Abraam, nou kone ki Zeova, “sa Ziz lor later antie la,” Li parfe, Li ena boukou sazes ek boukou mizerikord. Anplis, Zeova inn form so Garson ek Li’nn donn li responsabilite pou ziz tou dimounn. (Zan 5:22) Zeova ek Zezi toule-de kapav lir seki ena dan leker sak dimounn. (Mat. 9:4) Alor, kan zot pou ziz sak dimounn, zot pou touletan “fer seki drwat”!

19 Anou bien deside pou fer Zeova konfians, ek pou ena konfians osi dan tou bann desizion ki Li pran. Zis Li tousel ki ena drwa pou ziz bann dimounn; nou, nou pena sa drwa-la! (Lir Izai 55:8, 9.) Se pou sa rezon-la ki nou bizin les Zeova ek Zezi ziz bann dimounn. Anplis, nou kone ki nou Lerwa Zezi swiv lexanp so Papa dan enn fason parfe. Alor, li pou ziz avek lazistis ek avek mizerikord. (Iza. 11:3, 4) Me ki nou kapav dir lor fason ki Zeova ek Zezi pou ziz bann dimounn pandan gran soufrans? Ki nou kone lor la? Ek ki nou pa kone lor la? Dan prosin lartik, nou pou reponn sa bann kestion-la.

KANTIK 57 Pres ar Tou Sort Kalite Dimounn

b Konsernan Adan, Ev, ek Kain, get Latour Degard 1e Zanvie 2013, p. 12, not.

c Dan Zan 17:12, kan Labib servi lexpresion “garson destriksion” pou dekrir Zida, sa montre ki apre so lamor, Zida inn gagn enn destriksion eternel ek ki li pa pou resisite.

d Get Latour Degard 1e Out 2007, p. 8.