1-3. Ki sitiasion kapav fer nou plore?

 ESKI to rapel dernie fwa ki to ti plore? Parfwa, nou plore parski nou ere. Me bien souvan, nou plore parski nou tris. Par exanp, nou kapav plore parski enn kikenn ki nou kontan inn mor. Enn ser ki apel Lorilei ek ki res Letazini, dir: “Parfwa, mo ti telman tris akoz lamor mo tifi ki nanye pa ti kapav rekonfort mwa. Dan sa bann moman-la, mo ti santi ki mo ti nepli kapav tini.” *

² Nou kapav plore pou lezot rezon osi. Enn ser ki apel Hiromi ek ki pionie dan Zapon, dir: “Parfwa mo tris parski kan mo prese, bann dimounn pa interese ar mesaz ki ena dan Labib. Ena fwa mo plore ek mo demann Zeova ed mwa pou trouv enn kikenn ki interese ar laverite.”

³ Kitfwa boukou parmi nou ena mem santiman ki sa bann ser la! (1 Pier 5:9) Nou anvi “ador LESEGNER dan  lazwa,” me parfwa nou tris ek nou plore parski enn kikenn ki nou kontan inn mor. (Ps. 6:6; 100:2) Ek nou kapav tris osi parski nou dekouraze ouswa akoz bann difikilte ki anpes nou res fidel ar Zeova. Ki nou kapav fer kan nou ena sa santiman-la?

4. Ki nou pou examine dan sa lartik-la?

⁴ Anou gete seki nou kapav aprann ar lexanp Zezi. Parfwa, li osi li ti pas par bann sitiasion ki ti fer li plore. (Zan 11:35; Lik 19:41; 22:44; Ebre 5:7) Anou examinn sa bann sitiasion-la, ek anou gete ki leson nou kapav aprann ar zot. Nou pou gete osi ki nou kapav fer kan nou pas par bann sitiasion ki fer nou plore.

5. Ki nou kapav aprann lor Zezi dan Zan 11:32-36?

⁵ Pandan liver lane 32 Nou Lepok, Zezi so bon kamarad Lazar ti tom malad ek li ti mor. (Zan 11:3, 14) Lazar ti ena de ser, Mari ek Mart, ek Zezi ti bien kontan sa fami-la. Mari ek Mart ti bien tris parski zot frer ti mor. Apre lamor Lazar, Zezi ti al Betani, kot Mari ek Mart ti reste. Kan Mart ti tann dir ki Zezi ti pe vini, deswit li ti al zwenn Zezi. Esey mazine ki kantite Mart ti tris kan li ti dir: “Segner, si to ti la, mo frer pa ti pou mor.” (Zan 11:21) Inpe apre, kan Zezi ti trouv Mari ek lezot dimounn plore, li osi li ti plore.​—Lir Zan 11:32-36.

6. Kifer Zezi ti plore kan Lazar ti mor?

⁶ Kifer Zezi ti plore kan Lazar ti mor? Liv Étude perspicace des Écritures dir ki ‘lamor so kamarad Lazar ek lapenn ki bann ser Lazar ti ena, ti boulvers Zezi ek ti fer li plore.’ * Kitfwa Zezi ti mazinn soufrans ki so kamarad Lazar ti gagne avan li mor ek osi santiman ki Lazar ti ena parski li ti kone ki li ti pre pou mor. Sirman Zezi ti plore osi parski li ti trouve ki kantite Mari ek Mart ti afekte par lamor zot frer. Si enn bon kamarad ouswa  enn manb to fami inn mor, sirman to konpran zot santiman, pa vre! Anou get trwa leson ki nou kapav aprann ar sa sitiasion-la.

7. Parski Zezi ti plore pou so bann kamarad, ki sa aprann nou lor Zeova?

⁷ Zeova konpran nou santiman. Zezi ena bann mem santiman ki so Papa. (Ebre 1:3) Kan Zezi ti plore, li ti montre seki Zeova resanti kan enn kikenn ki Li kontan mor. (Zan 14:9) Si enn kikenn ki to kontan inn mor, to kapav sir ki Zeova konn to soufrans ek Li resanti to lapenn. Li vremem anvi soulaz twa.​—Ps. 34:18; 147:3.

8. Kifer nou kapav sir ki Zezi pou resisit bann dimounn ki nou kontan?

⁸ Zezi anvi resisit bann dimounn ki to kontan. Zis avan ki li plore, Zezi ti dir Mart: “To frer pou resisite.” Ek Mart ti krwar Zezi. (Zan 11:23-27) Mart ti enn fidel serviter Zeova. Alor, li ti kone ki profet Eli ek Elize ti resisit bann dimounn ki’nn mor. (1 Ler. 17:17-24; 2 Ler. 4:32-37) Ek sirman li ti osi tann koz lor bann rezireksion ki Zezi ti fer. (Lik 7:11-15; 8:41, 42, 49-56) Twa osi, to kapav sir ki to pou retrouv bann dimounn ki to kontan. Zezi ti plore kan li ti rekonfort so bann kamarad. Alor, sa montre nou ki Zezi vremem anvi resisit bann mor!

9. Parey kouma Zezi, kouma to kapav rekonfort bann dimounn ki an-dey? Donn enn lexanp.

⁹ To kapav rekonfort bann dimounn ki an-dey. Zezi pa ti zis plore avek Mart ek Mari, me li ti osi ekout zot ek li ti rekonfort zot. Nou osi, nou kapav fer sa avek bann dimounn ki an-dey. Enn ansien ki res Lostrali ek ki apel Dan, dir: “Kan mo madam ti mor, mo ti bien bizin led. Boukou frer, ansam avek zot madam, ti touletan la pou ekout mwa. Zot ti les mwa exprim mo bann santiman, ek zot pa ti anbarase kan mo ti plore. Kan mo pa ti pe kapav fer sertin kitsoz, zot ti ed mwa dan bann fason pratik, kouma par exanp lav mo loto, al fer mo komision, ek kwi mo manze. Ek souvan, zot ti priye ansam avek mwa. Zot ti vremem bann kamarad ‘ki’nn ne pou bann moman difisil.’”​—Prov. 17:17.

10. Dekrir seki ti arive dan Lik 19:36-40.

¹⁰ Zezi ti rant dan Zerizalem le 9 Nizan lane 33 Nou Lepok. Kan li ti pre pou rant dan lavil, enn lafoul dimounn ti tal zot linz lor semin ek zot ti aksepte li kouma zot Lerwa. Sirman sa ti enn moman bien zwaye! (Lir Lik 19:36-40.) Alor, so bann disip sirman ti bien etone ar seki ti arive apre. Labib dir ki “kan Zezi ariv pre ar Zerizalem, li plore kan li trouv lavil la.” Avek larm dan so lizie, Zezi ti predir bann move kitsoz ki ti pou ariv bann abitan Zerizalem.​—Lik 19:41-44.

11. Kifer Zezi ti plore pou bann abitan Zerizalem?

¹¹ Mem si bann Zwif ti bien akeyir li, Zezi ti bien tris parski li ti kone ki laplipar bann Zwif pa ti aksepte so mesaz. Ek akoz sa, Zerizalem ti pou detrir ek tou bann Zwif ki pa ti pou mor, ti pou vinn bann esklav. (Lik 21:20-24) Malerezman, parey kouma Zezi ti predir, laplipar bann dimounn ti rezet li. Kouma laplipar dimounn dan to landrwa reazir kan to pres bon nouvel Rwayom Bondie? Si, malgre bann zefor ki to fer, bien tigit dimounn aksepte laverite, ki to kapav  aprann ar lexanp Zezi? Anou get trwa leson.

12. Parski Zezi ti plore pou bann dimounn ar ki li ti prese, ki sa aprann nou lor Zeova?

¹² Zeova gagn traka bann dimounn. Zezi ti plore pou bann abitan Zerizalem ek sa montre nou ki kantite Zeova gagn traka bann dimounn. Labib dir: “Li pa anvi ki enn parmi zot tonbe, me ki zot tou repanti.” (2 Pier 3:9) Azordi, nou montre ki nou kontan bann dimounn kan nou kontign fer zefor pou pres bonn nouvel avek zot.​—Mat. 22:39.

13-14. Kouma Zezi ti montre konpasion anver bann dimounn, ek kouma nou kapav devlop sa kalite-la?

¹³ Zezi ti fer boukou zefor pou prese. Zezi ti montre ki li ti kontan bann dimounn kan li ti sezi tou lokazion pou ansegn zot. (Lik 19:47, 48) Ki kitsoz ti motiv li pou fer sa? Zezi ti ena konpasion pou zot. Parfwa, ti ena telman boukou dimounn ki ti anvi ekout bann parol Zezi, ki li avek so bann disip pa ti mem gagn letan pou “manz enn bout dipin.” (Mark 3:20) Kan enn kikenn ti vinn get li aswar, Zezi ti mem dispoze pou prese sa ler-la. (Zan 3:1, 2) Laplipar bann dimounn ki ti ekout Zezi pa ti vinn so bann disip. Me Zezi ti donn zot tou enn ‘temwaniaz afon’. Azordi osi, nou anvi donn sak dimounn lokazion pou tann bonn nouvel. (Zist. 10:42) Pou nou reisi fer sa, kitfwa nou pou bizin sanz fason ki nou prese.

¹⁴ Nou bizin pre pou fer bann sanzman ki bizin. Si nou touletan pres mem ler, kitfwa nou pa pou zwenn sertin dimounn ki ti pou kontan tann bonn nouvel. Enn pionie ki apel Matilda, dir: “Mo misie ek mwa, nou esey pres diferan ler. Gramatin boner, nou al pres dan bann biro. Ver midi, kan boukou dimounn lor semin, nou esey fer prezantwar. Dan lasware, nou zwenn pli boukou dimounn lakaz kot zot.” Olie ki nou pres dan bann moman ki pli bon pou nou, nou bizin fer zefor pou pres dan bann moman kot nou pou zwenn pli boukou dimounn. Si nou fer sa, nou kapav sir ki nou pou fer Zeova plezir.

15. Dapre Lik 22:39-44, ki ti arive dernie lanwit avan ki Zezi mor?

¹⁵ Dan lasware 14 Nizan lane 33 Nou Lepok, Zezi ti al dan zardin Zetsemani. Laba, li ti devid so leker ar Zeova. (Lir Lik 22:39-44.) Se dan sa moman bien difisil la ki Zezi “finn priye bien for ziska vers so larm.” (Ebre 5:7) Pou ki kitsoz Zezi ti priye lanwit avan so lamor? Li ti priye pou ki li kapav res fidel ar Zeova ek fer So volonte. Zeova ti tann lapriyer so Garson ek Li ti avoy enn anz pou fortifie li.

16. Kifer Zezi ti trakase kan li ti pe priye dan zardin Zetsemani?

¹⁶ Dan zardin Zetsemani, sirman Zezi ti plore parski li ti trakase tansion bann dimounn pran li pou enn kikenn ki pena respe pou nom Bondie. Li ti kone ki li ti bizin res fidel ar Zeova pou ki li kapav defann repitasion so Papa. Si to pe fer fas ar enn sitiasion ki pe teste to fidelite anver Zeova, ki to kapav aprann ar lexanp Zezi? Anou get trwa leson.

17. Parski Zeova ti reponn bann lapriyer Zezi, ki sa aprann nou lor Zeova?

¹⁷ Zeova ekout nou bann lapriyer. Zeova ti ekout bann lapriyer Zezi. Kifer? Parski seki ti pli inportan pou Zezi, se res fidel anver so Papa ek sanktifie So nom. Si nou priorite se res fidel anver Zeova ek sanktifie so nom, Li pou reponn nou bann lapriyer.​—Ps. 145:18, 19.

18. Kifer nou kapav konpar Zezi ar enn bon kamarad ki konpran nou santiman?

¹⁸ Zezi konpran nou bann santiman. Kan nou trakase, nou bien kontan ki nou ena enn kamarad ki konpran seki nou resanti, sirtou si li’nn pas par mem sitiasion ki nou, pa vre! Zezi li sa kalite kamarad-la. Zezi osi ti konn bann moman kot li pa ti kapav fer nanye ek kot li ti bizin led. Li konn nou bann febles ek li pou ed nou “kan nou bizin.” (Ebre 4:15, 16) Kan li ti dan zardin Zetsemani, Zezi ti aksepte ki enn anz ed li. Dan mem fason, nou osi nou bizin aksepte led ki Zeova donn nou atraver bann piblikasion, bann  video, bann diskour, ek lankourazman bann frer ek ser.

19. Kouma to kapav gagn lafors pou fer fas ar enn sitiasion ki pe teste to fidelite anver Bondie? Donn enn lexanp.

¹⁹ To pou gagn “lape Bondie.” Kouma Zeova donn nou lafors? Kan nou priye, Li donn nou “lape Bondie ki depas tou lintelizans.” (Fil. 4:6, 7) Lape ki Zeova donn nou ed nou pou res kalm ek pou reflesi dan enn fason pozitif. Anou get lexanp enn ser ki apel Luz. Li dir: “Souvan mo santi mwa tousel, ek parfwa akoz sa santiman-la, mo panse ki Zeova pa kontan mwa. Me kan sa arive, deswit mo devid mo leker ar Zeova. Lapriyer ed mwa pou mo santi mwa pli bien.” Parey kouma Luz, nou kapav gagn lape Bondie gras-a lapriyer.

20. Ki leson nou’nn aprann ar bann sitiasion kot Zezi ti plore?

²⁰ Dan sa lartik-la, nou’nn aprann bann leson bien pratik ek rekonfortan. Nou’nn trouve ki nou bizin soutenir nou bann kamarad ki an-dey, ek ki nou bizin ena konfians ki Zeova ek Zezi pou soutenir nou kan enn kikenn ki nou kontan mor. Nou’nn trouve ki nou bizin prese ek ansegn bann dimounn avek konpasion, parski Zeova ek Zezi manifeste sa kalite-la. Nou’nn trouve osi ki Zeova ek Zezi konpran nou santiman, konn nou febles, ek ki zot anvi ed nou pou andire. Alor, anou kontign aplik seki nou’nn aprann ziska ki Zeova realiz so promes kan li “pou souy tou [nou] larm”!​—Rev. 21:4.