Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Ejelok Jabdewõt Kein Tarinae Emwij Nawãwen Nae Yuk Enaj Lo Tõbrak

Ejelok Jabdewõt Kein Tarinae Emwij Nawãwen Nae Yuk Enaj Lo Tõbrak

Ejelok Jabdewõt Kein Tarinae Emwij Nawãwen Nae Yuk Enaj Lo Tõbrak

“Jabrewõt ken tõrinae . . . nae yuk, e jamin jerammõn.”​​—AISEIA 54:⁠17.

1, 2. Ewi wãwen bwebwenato ko kin Ri Kennan ro an Jehovah ilo Albania rej kamole nan ko an Aiseia 54:⁠17?

 ELÕÑ yiõ ko remotlok, ilo juõn ian ailiñ ko ilo Europe ijo elõñ tol ko ie, kar wõr juõn jar in Ri Christian ro reberan. Juõn kien in Communist ear kate wõt ñan kokkure ir. Ak, jikin ko rar kaeñtan im jibede armij ñan jerbal, im nan in kinaak ko ilo news rar jab maroñ kabõjrak ir. Wõn rein? Ri Kennan ro an Jehovah ilo ailiñ in Albania. Meñe ear lukkun bin air kwelok ibben don im kwalok nan, kin air kate wõt ir im kijenmij iumin elõñ yiõ ko men in ear kautiej mour in Christian im ear nebar ãt eo etan Jehovah. Yiõ eo lok, ilo ien aje ra eo ekãl ilo ailiñ eo, juõn Ri Kennan etiljek an Jehovah ear ba: “Jekdon ewi joñan an lap an Satan kate e, ej luj wõt im Jehovah ej anjo wõt!”

2 Men kein otemjej rej kabin mol in kallimur ko an Anij ñan armij ro an einwõt emwij jeje ilo Aiseia 54:17: “Jabrewõt ken tõrinae emwij nawãwen nae yuk, e jamin jerammõn; im jabrewõt lo e naj walok nae yuk ilo ekajet, kwo naj liakelok e.” Bwebwenato ko an lal rej kamol bwe jabdewõt men lal eo an Satan ej kõmmane ñan kabõjrak ri karejar ro an Jehovah Anij jen air kabuñ ñan e eban lo tõbrak.

Kein Tarinae ko an Satan Rejamin Lo Tõbrak

3, 4. (a) Kein tarinae ko an Satan rej kitibuj ta? (b) Ilo wãwen et eo kein tarinae ko an Devil rar jab lo tõbrak?

3 Kein tarinae ko nae ri kabuñ ro remol rar koba an kien ko kemo jerbal eo an kabuñ eo emol, keojaljal ko, kalbuj ko, im “men in kejorran kin kien.” (Sam 94:​20) Emol, ilo jet ailiñ ko, meñe ilo ien in ñe Ri Kennan ro an Jehovah rej katak ikijen katak in, Ri Christian rein remol rej bed ilo “melejoñ” rot kein kin air tiljek ñan Anij.​​—Reveles̃õn 2:​10.

4 Ñan wanjoñok, juõn ra eo an Ri Kennan ro an Jehovah ear report bwe iumin juõn wõt yiõ, rar mõn ri karejar ro an Anij 32 alen ke rar kwalok nan. Bareinwõt, 59 alen policemen ro rar kalbuj Ri Kennan ro an Jehovah​​—ro redik im ritto, maan im kõrã⁠​—kin air kwalok nan. Rar pijaik ir im kõmman men ko erlok wõt me ej tellokin juõn ri kowadoñ im kalbuj ir. Ro jet rar kamijak ir im ba bwe renaj mõn ir. Ilo bar juõn ailiñ, elõñlok jen 1,100 Ri Kennan ro an Jehovah rej kalbuji ir, lelok bakkiñ ñan ir ak mõn ir. Elõñlok jen 200 ian case kein rar walok ilo ran eo ke rar kwelok ibben don ñan kememe mij eo an Jesus! Mekarta, jitõb eo an Jehovah ear kamaroñ armij ro an bwe ren ellã im mour meñe rar jelmae melejoñ ko relap, ilo ailiñ kein im ailiñ ko jet. (Zechariah 4:⁠6) Illu eo an ri kijirãt ro ejamin kaikõñ ro rej nebar Jehovah. Aet, jej liki bwe ejelok kein tarinae emaroñ kokkure karõk eo an Anij.

Liakelok Nan in Riap Ko

5. Ta nan in riap ko nae ri karejar ro an Jehovah rar walok ilo ebeben eo kein kajuõn?

5 Isaiah ear kanan bwe armij ro an Anij renaj liakelok jabdewõt eo ej jumae ir. Ilo ebeben eo kein kajuõn, ekkã an armij ro kariap Ri Christian ro im naetair ri nana ro. Ekkã air ba nan ko einlok wõt kein ilo Jerbal 16:​20, 21: “Armij rein, dri Ju ro, elap air kananaik ar jikin kwelok, im rej kwalok mõnit ko emo ar bõki, ak bokaki, bwe kij dri Rom.” Bar juõn ien, ri jumae ro in kabuñ rar kajeoñ in kamakit ri utiej ro ilo jikin kwelok eo bwe ren jumae ri kalor ro an Christ, ke rar ba: “Lõmarein r’ar ukõje lõl, rej kab itok ñõn ijin: . . . im rein otemjej rej kõmõn nae kien ko an Sizar, im ba bar juõn Kiñ, E Jisõs.” (Jerbal 17:​6, 7) Rar naetan ri jilek Paul einwõt “ri kõmmõn buktak” im ej ri tel in kabuñ eo me ej ejaak keojaljal “ilo aoleben lõl in.”​​—Jerbal 24:​2-5.

6, 7. Ta juõn ian wãwen ko Ri Christian ro remol rej liakelok nan in kinaak ko an ri jumae ro nae ir?

6 Eñin unin, jejjab ilbõk ñe armij ro rej kananaik Ri Christian ro remol rainin im kariap ir, im ruruwe ir. Ewi wãwen ad liakelok nan in kariap kein?​​—Aiseia 54:⁠17.

7 Mwil ko remõn mwilin Ri Kennan ro an Jehovah ekkã air kamol bwe nan in kinaak ko an ri jumae ro rejjab mol. (1 Piter 2:​12) Ñe Ri Christian ro remol rej bokake kien ko an lal im kwalok bwe rej armij ro ejimwe wãwen air mour me rej lukkun itoklimo kin wãwen mour eo an armij ro, men kein rej kamol bwe nan in kinaak ko an armij rejjab mol. Mwil eo emõn mwilid ej make kamol men in. Ñe ro rej kalimjek kij rej lo wãwen ad kate wõt im kõmman jerbal ko remõn, ekkã air kõnan kaibujuij Jemed ilañ im rej kile bwe wãwen mour eo an ro ri karejaran emõnlok jen wãwen mour ko jet.​​—Aiseia 60:14; Matu 5:​14-​16.

8. (a) Jet ien ta eo jej aikwij kõmmane ñan jojomare tõmak eo ad ej bedbed ion Bible eo? (b) Ñan kajeoñe Christ, ewi wãwen jej liakelok nan in riap ko jen ri jumae ro?

8 Ijellokin ad kwalok mwilin Christian, jet ien jej aikwij beran im jojomare tõmak eo ad me ej wawa ion Bible eo. Juõn wãwen ej ilo ad bõk jibañ jen kien ko im ri ekajet ro an lal ñan kejbãrok kij. (Ester 8:3; Jerbal 22:​25-​29; 25:​10-​12) Ke Jesus ear bed ion lal, jet ien ear jojomare katak ko an iman mejen armij ro me rar kõrraat e, im kamol bwe nan in kinaak ko air rejjab mol. (Matu 12:​34-​37; 15:​1-​11) Ñan kajeoñe Jesus, jej bojak aolep ien ñan bwebwenato ilo alikar kin katak ko jej tõmak kaki ibben armij ro. (1 Piter 3:​15) Jen jab kõtlok bwe kajirere ilo school, ilo jikin jerbal eo ad, ak jen ro nukid rejjab tõmak ren bõpraik kij jen ad kwalok nan kin mol eo jen Nan in Anij.​​—2 Piter 3:​3, 4.

Jerusalem​​—“Juõn Ejman Eddro”

9. “Ejman [eo] eddro” ilo Zechariah 12:3 ej kõkkar kin Jerusalem et eo, im wõn ro ion lal rej jutak ikijen?

9 Nan in kanan eo an Zechariah ej kalikar un eo unin an ri ailiñ ko jumae Ri Christian ro remol. Lale ta eo Zechariah 12:3 ej ba: “Inaj kõmmõn bwe Jerusalem en einwõt juõn ejman eddro [ñan] jabdewõt ailiñ.” Jerusalem et eo eon in ej jitõñlok ñan e? Kanan eo an Zechariah ikijen Jerusalem ej jerbal ñan “Jerusalem ilõñ,” Ailiñ eo ilañ ijo Christian ri kabit ro renaj etal ñane. (Dri Hibru 12:​22) Bwen ri kabit rein rej jolet Ailiñ in Messiah eo rej bedwõt ion lal. Ibben ri jerbal ro mõttair, rej naetair “bar jet Aõ s̃ip” ak sheep ro jet, rej rejañ armij ro ñan kõttãik ir ñan Ailiñ eo an Anij ke ej ewõr wõt ien. (Jon 10:16; Reveles̃õn 11:​15) Ewi wãwen ailiñ ko rar uake nan in kir in? Im kain jibañ rot eo Jehovah ej lelok ñan ri kabuñ ro remol rainin? Jen lale ilo ad etale manlok kin ta melelen nan ko ilo Zechariah chapter 12. Ilo ad kõmman eindein, jemaroñ liki bwe ‘ejelok jabdewõt kein tarinae eo enaj anjo’ ion ri kabit ro an Anij im ri jibañ ro mõttair.

10. (a) Etke rej matõrtõre armij ro an Anij? (b) Ta eo ear walok ñan ro rar kajeoñ in kwotak im jolok “ejman [eo] eddro”?

10 Zechariah 12:3 ej kalikar bwe ailiñ ko rej bõk “jorrãn.” Ewi wãwen men in ej walok? Emwij an Anij kaiñi bwe jerbal in kwalok nan kin news eo emõn kin Ailiñ eo en walok. Ri Kennan ro an Jehovah relukkun kaorõk jerbal in kwalok nan. Bõtab, kwalok nan kin Ailiñ eo einwõt kejatdikdik eo wõt an armij ear erom juõn “ejman eddro” ibben ailiñ ko. Rej kate ir ñan kwotak im joloke ilo air kabõjrak ro rej kwalok nan kin Ailiñ eo. Ke rej kõmman eindein, ailiñ kein renaj bõk “jorrãn.” Emõnin ãt eo etair ej jorrãn bareinwõt ñe rejjab lo tõbrak. Rejjab maroñ kaikõñ ak kabõjrak ri kabuñ ro remol, ro me rej kaorõk jerbal in keañ kin “gospel ej in drio” kin Ailiñ eo an Anij mokta jen jemlokin jukjuk im bed in. (Reveles̃õn 14:⁠6) Ke ear lo an ri nana ro matõrtõre Ri Kennan ro an Jehovah, juõn ri lale jikin kalbuj eo ilo juõn ene ilo Africa ear ba: ‘Ejelok tokjen ami matõrtõre ir. Rejamin ebwer. Renaj baj orlok wõt.’

11. Ewi wãwen Anij ear kajejjet kitien kallimur eo an ilo Zechariah 12:⁠4?

11 Read Zechariah 12:⁠4. Jehovah ej kallimur bwe, ilo kõkkar, enaj kabiloik im “kalelñoñ” ro rej tarinaik ri keañ ro reberan an Ailiñ eo. Ear kajejjet kitien nan eo an. Ñan wanjoñok, ilo juõn ailiñ eo me emo air kabuñ ñan Anij eo emol, ri jumae ro rar jab maroñ kabõjrak armij ro an Anij jen air bõk ekan ko lor jitõb. Juõn news ear report bwe Ri Kennan ro an Jehovah rar kajerbal bujeeñ ko ñan jilkintok book ko rej bedbed ion Bible ñan ailiñ eo! Kallimur eo an Anij ñan ri karejar ro an retiljek rar mol: “Inaj kabiloik horse ko wan ro rej kijdrate ir.” Joñan air illu, ri kijirãt ro an Ailiñ eo rejaje ia eo ren etal ie. Ak, jej liki bwe Jehovah enaj kejbãrok armij ro an einwõt juõn dolul im kabwe aikwij ko air.​​—2 Kiñ Ro 6:​15-​19.

12. (a) Ilo wãwen et eo Jesus ear kajo juõn kijeek ke ear bed ion lal? (b) Ewi wãwen bwen ri kabit ro rar kajo juõn kijeek ilo jitõb, im kin ta tokjen ko?

12 Read Zechariah 12:​5, 6. “Nukin ko ilo Judah” ej jitõñlok ñan ro rej iroij ibwiljin ro don Anij. Jehovah ej kobrak buruen iroij rein kin kijejeto kin men ko an Ailiñ eo. Juõn ien Jesus ear jiroñ ri kalor ro an: “Ij itok bwe In jolok kijeek ion lõl; im ta eo I kõnan elañe emwij kejo?” (Luk 12:​49) Emol, ilo kõkkar, ear kajo juõn kijeek. Ilo an kwalok nan ilo kijejeto, Jesus ear kõmman bwe Ailiñ eo an Anij ej katak eo elaptata ñan armij. Katak in ear kaillu Ri Jew ro ibelakin ailiñ eo. (Matu 4:​17, 25; 10:​5-7, 17-​20) Eindein, “einwõt juõn kijeek ilo bukin wijki ko, ak ilo melaj in wheat ko rekalo,” ri kalor ro an Christ ilo ran kein ad rej tile bukin wijki ko ilo juõn wãwen kõkkar. Ilo 1917 book eo The Finished Mystery a (Emwij Kalikar Men in Ettino Eo) ear kajerwawaik wãwen an kabuñ ko rewan me rej ba rej lor Christ mone armij ro. Men in ear kaillu ri tel ro an kabuñ ko. Ilo ran kein ad, juõn tract etan, News kin Ailiñ Eo No. 37, “Jemlokin Kabuñ Wan Ej Ebak!” ear kamakit elõñ armij bwe ren jutak ibben ak nae Ailiñ eo an Anij.

Kejbãrok Em Nuknuk ko an Judah

13. Ta melelen em nuknuk ko an Judah, im etke Jehovah ej lomoren ro me Satan ej kijirãte ir?

13 Read Zechariah 12:​7, 8. Ilo Israel eo etto, ekkã an shepherd ro, im ri kallip ro jokwe ilo em nuknuk ko. Elañe juõn ailiñ ear tarinaik jikin kwelok in Jerusalem, tarinae in enaj kar jelet armij rein moktata. Inem em nuknuk ko an Judah remaroñ kõkkar kin bwen ri kabit ro ilo ran kein ad me rej bed ilo melaj eo ejelok jikin kone ie, im jab ilo jikin kwelok ko me emwij worwore. Ijo rej jojomare Ailiñ eo an Messiah ilo beran. Jehovah jeban jar in tarinae ko enaj kejbãrok em nuknuk ko an Judah mokta kinke Satan enaj kajjiroroik ir mokta.

14. Ewi wãwen Jehovah ej jojomare ro rej jokwe ilo em nuknuk ko an Judah im kejbãrok ir?

14 Emol, bwebwenato ko an lal rej kamol bwe Jehovah ej jojomare ri kabit rein an Ailiñ eo me ilo kõkkar rej bed ilo em nuknuk ko ilo melaj. b Ej kejbãrok ir ilo an kakajur im kaberan ir einwõt an kar kõmmane ibben king im ri tarinae eo, David.

15. Etke Jehovah enaj “kejebeblok jabdrewõt lõl,” im ilo ien et eo ekkar enaj kõmmane men in?

15 Read Zechariah 12:⁠9. Etke Jehovah enaj “kejebeblok jabdrewõt lõl”? Kinke rej ekkeini air jumae Ailiñ in Messiah eo. Kin air matõrtõre armij ro an Anij, rej aikwij jako. Mõttan jidik ri jerbal ro an Satan ion lal renaj nitbwili ri kabuñ ro remol an Anij, eo me enaj tellok ñan wãwen eo Bible eo ej naetan Har–​Magedon. (Reveles̃õn 16:​13-​16) Ilo ien eo, Ri Ekajet Bõtata eo enaj jojomare ri karejar ro an im kokwojarjar ãt eo etan ibwiljin ri ailiñ ko.​​—Ezekiel 38:​14-​18, 22, 23.

16, 17. (a) Ta in “men in jolit an ro dri korijeran Jeova”? (b) Ad kijenmij iumin melejoñ ko an Satan ej kamol ta?

16 Ejelok jabdewõt kein tarinae Satan emaroñ kajerbale ñan kamõjnoik ak kabwer armij ro an Anij ibelakin lal. Ainemõn eo ad ilo jitõb, eo me ej itok jen Jehovah, ej “men in jolit an ro dri korijeran Jeova.” (Aiseia 54:​17) Ejelok armij emaroñ debij ainemõn im mweie ilo jitõb jen kij. (Sam 118:⁠6) Satan enaj kate wõt in kamakit armij ro ñan jumae im melejoñe kij. Kijenmij eo ad ilo tiljek meñe jej jelmae jumae ej kamol bwe jitõbõn Anij ej bed ibbed. (1 Piter 4:​14) Jerbal in kwalok kin news eo emõn kin Ailiñ eo an Jehovah ej wõnmanlok wõt ibelakin lal. Einwõt kein tarinae ko ñan kailbõk im kabõjrak armij ro, ri kijirãt ro rar kajerbal elõñ wãwen ñan melejoñe armij ro an Anij im kabõjrak ir. Ak, kin kajur eo an Jehovah ri karejar ro an rej anjo ion aolep melejoñ kein. (Zechariah 9:​15) Bwen ri kabit ro im ri jerbal ro mõttair rejamin ebwer jen air jerbal!

17 Jej reimanlok ñan ien eo jenaj rõlok jen aolep men in jumae ko an Devil. Ej juõn men in kainemõn elap ibbed ñan jelã bwe “jabrewõt ken tõrinae emwij nawãwen nae yuk, e jamin jerammõn; im jabrewõt lo e naj walok nae yuk ilo ekajet, kwo naj liakelok e!”

[Kamelele ko itulal]

a Jeje in Ri Kennan ro an Jehovah ak rejjab printi kiõ.

b Ñan kalaplok am melele, joij im lale book eo Jehovah’s Witnesses​​—Proclaimers of God’s Kingdom (Ri Kennan ro an Jehovah​​Ri Keañ Ro kin Ailiñ Eo), page 675-676, me Ri Kennan ro an Jehovah rar jeje.

Ewi Wãwen Kwonaj Uak?

• Ta eo ear kamol bwe kein tarinae ko an Satan rar jab lo tõbrak?

• Ewi wãwen Jerusalem ilañ ej erom juõn “ejman eddro”?

• Ewi wãwen Jehovah ej kejbãrok em nuknuk ko an Judah?

• Ke Armageddon ebaktok wõt, ta eo jemaroñ liki kake?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Pija ko ilo page 23]

Armij ro an Jehovah ilo Albania rej tiljek wõt meñe rej jelmae melejoñ ko an Satan

[Pija ilo page 25]

Jesus ear kamol bwe nan in kinaak ko nae e rar jab mol

[Pija ko ilo page 26]

Ejelok jabdewõt kein tarinae emwij nawãwen nae ro rej kwalok news eo emõn enaj lo tõbrak