Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

“Komin Tõt Wõt, Im Lo Lomor An Jeova”

“Komin Tõt Wõt, Im Lo Lomor An Jeova”

“Komin Tõt Wõt, Im Lo Lomor An Jeova”

“Jeova e ñõn iõ; I jamin mijõk, ta eo armij re maroñ in kõmõn ñõn iõ?” ​​—SAM 118:⁠6.

1. Ta men ko relukkun lap aolep armij ro renaj jelmae ilo ran ko rej bed imad?

 ILO ran kein, mõttan jidik aolep armij ro renaj jelmae men ko rejañin walok jen mokta. Jesus ear kanan kin ran kein ad ilo an kakkõl ri kalor ro an: “Ilo ien eo e naj elap iñtan, eo e jañin einwõt jen jinoin lõl ñõn ien in, aet, e jamin einwõt tokelik. Im elañe ar jab kaiitlok ran ko, ejelok kõniek e naj kar mour: a kin ro dri kãlet naj kaiitlok ran ko.”​​—Matu 24:​21, 22.

2. Ta eo ej debij wõt eñtan eo elap jen an walok?

2 Meñe armij ro rejjab maroñ loe, enjel ro rej debij wõt eñtan eo elap jen an walok kiõ. Ri jilek John ear bõk jerammõn eo ñan lo un in an enjel ro kõmman men in ilo vision eo Jesus ear kwalok kake. Eñin vision eo ri jilek eo kar loe: “Elikin men in I ar lo emen enjel im rej jutõk ion emen jabõn lõl, im rej drebij emen kõto ko an lõl . . . Im I ar lo bar juõn enjel im ej wõnliñtok jen tak al, im ken sil an Anij emour iben, im e ar lamij ilo ainiken elap ñõn enjel ro emen . . . Komin jab kokkure ene, ak lometo, ak wijki ko, mokta jen am sil ro korijeran ar Anij ion dremair.”​​—Reveles̃õn 7:​1-3.

3. Ta men eo mokta enaj walok ilo eñtan eo elap?

3 Jemlokin ien eo eliktata ñan kabin ak seali ri kabit “ro korijeran ar Anij” ej ebak. Enjel ro emen rej bojak ñan kõtlok kõto ko ñan kokkure. Ñe renaj kõtloke, ta eo enaj walok mokta? Juõn enjel ear uake kajitõk in: “Kin buñ elap, Babilõn, jikin kwelok eo elap e naj jeebeplok, im re jamin bar lo e.” (Reveles̃õn 18:​21) Lañliñ elap enaj walok ilañ ilo ien eo, ñe dolul in kabuñ ko rewan ibelakin lal renaj jako!​​—Reveles̃õn 19:​1, 2.

4. Ta men ko renaj walok imad?

4 Aolep ailiñ ko ilal renaj burukuk im jutak nae ro don Jehovah. Ailiñ kein renaj lo ke tõbrak ñe rej kokkure Ri Christian rein retiljek? Armij ro remaroñ ba aet. Bõtab lale mõk! Jar in ri tarinae ro ilañ me rej lor Christ Jesus renaj kokkure ri jumae rein ilal. (Reveles̃õn 19:​19-​21) Eliktata, Devil eo im enjel ro an renaj bed ilo jikin eo me reban kõmman jabdewõt im rej naetan abyss. Reban mone armij kinke renaj liãbe ir iumin juõn thousand yiõ ko. Enaj juõn ien elap an ainemõn im jokane ñan jar eo elap me rar ellã im mour!​​—Reveles̃õn 7:​9, 10, 14; 20:​1-3.

5. Ta men in kalañliñ eo ej bed ibben ro rej eddeb wõt ñan Jehovah?

5 Mõttan wõt jidik men kein rekabwilõñlõñ im raibujuij renaj walok. Men kein rej ekkejel ñan kaibujuij jimwe in iroij bõtata eo an Jehovah. Bareinwõt, lemnak mõk kin men in: Elañe jej eddeb wõt ñan Jehovah im tiljek ñan iroij bõtata eo an, enaj wõr kunad ñan kokwojarjar etan im kajejjet karõk eo an. Men in enaj juõn menin kalañliñ elap!

6. Kinke ien ko relap im kauwatata rej itok wõt, ta eo jenaj etale?

6 Jej bojak ke ñan jelmae ien kein relap? Ewõr ke ad liki Jehovah bwe enaj lomoren kij? Jej tõmak ke bwe enaj letok jibañ ilo ien eo ejejjet im ilo wãwen eo emõntata? Ñan ad uak kajitõk kein, jenaj aikwij kememej ta eo Paul ear jiroñ Ri Christian ro mõttan ilo Rome: “Bwe jabrewõt men ko ar jeje mokta, ar jeje ken katakin kij, bwe kij kin kijenmij, im kin ainemõn jen Jeje ko, en or ar kejatrikrik.” (Dri Rom 15:⁠4) Juõn ian nan in kakabilek ko emwij jeje ñan katakin kij, im rej kainemõn kij im letok kejatdikdik, ej ikijen bwebwenato eo kin wãwen eo Jehovah ear lomoren ri Israel ro jen jumae eo an pein ri Egypt ro rekajur im relej. Juõn etale ilo bwebwenato kein rekairujruj ke Jehovah ear kanemkwoj im lomoren ri Israel ro enaj rejañ im kõketak kij ñan ad bojak im reimanlok ñan eñtan eo elap ej mõkajtok.

Jehovah Ej Lomoren Armij Ro An

7. Ilo 1513 B.C.E., ta abañ eo ear walok ilo Egypt?

7 Ilo yiõ eo 1513 B.C.E. Jehovah ear bõktok ion ri Egypt ro ruatimjuõn men in kaeñtan ko. Elikin men in kaeñtan eo eliktata, Pharaoh ear kadiojlok Moses ilo an ba: “Kwon ilok jen iba, kwon lale mõk, lale kwar bar lo meja; bwe ilo ran eo ñe kwo naj lo meja, kwo naj mij.” Moses ear uak: “Emõn am konono; I jamin bar lo mejõm in drio.”​​—Exodus 10:​28, 29.

8. Ta nan in kamelele ko ri Israel ro rar bõki, im ta jemlokin?

8 Jehovah ear kwalok ñan Moses bwe mõttan bar juõn men in kaeñtan enaj bõktok ion Pharaoh im ion ri Egypt ro aolep, men in kaeñtan eo eliktata. Ilo ran eo kein ka 14 ilo alliñ in Abib (Nisan), manje ro ilo Egypt emaan ro kajjojo im ion kajjojo men in mour ko renaj mij. Ak Ri Israel ro rar maroñ ellã ikijen air lukkun lori nan in jiroñ eo Jehovah ear lelok ñan Moses. Jehovah ear ba bwe rar aikwij kabũtũktũk jur in kejam ko air kin bõtõktõkin lam koman im ion alal eo ilõñin kejam ko im bwe ren bed wõt ilo mweo imwiir. Ta eo ear walok ilo boñin eo? Jemaroñ read kamelele eo an Moses: “Im ilukwon boñ eo, Jeova e ar mõn manji otemjej ilo Ijipt.” Pharaoh ear emmakit ilo mõkaj. Ear kirtok Moses im Aaron ñan ibben, im ear ba ñan ir: “Komin jerkak, im drioijlok jen iben armij ro droõ, . . . im komin ilok, im korijer ñõn Jeova einwõt kom ar ba.” Ri Israel ro rar mõkaj im diojlok, enañin elõñlok jen jilu million uair ibben juõn jarlepju in “elõñ armij bõjik” ro me rejjab ri Israel.​​—Exodus 12:​1-7, 29, 31, 37, 38.

9. Ial et eo Anij ear kadiojlok ri Israel ro jen Egypt ñane, im etke ear kãlete?

9 Ial eo ebaktata ñan an ri Israel ro kijone ekar bed iturin Lomalo Mediterranean im ej tellok ñan jikin eo ilo enen ri Pilistia ro. Bõtab jikin in kar jikin ri jumae ro. Kin men in, bõlen kinke Jehovah ear kõnan kejbãrok armij ro an jen aikwij eo ñan tarinae, ear tel ir ilo ene jemaden iturin Lomalo Ekilmir. Meñe ekar lõñ million armij ro rar ko, rar jab bwok im jebliklik. Bible eo ej ba: “Ri Israel ro rar bojak ñõn tarinae.”​​—Exodus 13:​17, 18.

“Lo Lomor an Jeova”

10. Etke Anij ear jiroñ ailiñ in Israel ñan etal ñan Pihairot im kajutak imõn kabbed ko air ijo?

10 Tokelik, juõn oktak ekabwilõñlõñ ekar walok. Jehovah ear jiroñ Moses: “Kwon ba ñõn ro nejin Israel, bwe ren jeblak im kajur imõn kaber ko air iman Pihairot, ikõtan Migdol im lomalo eo, ikijen Beal-zipon.” Ke rar lor nan in jiroñ kein, jarlepju in armij rein rar lo air bed iolaplapin tol ko im meje ko iturin Lomalo Ekilmir. Ekar einwõt ejelok ialin ko. Bõtab, Jehovah ear jelã ta eo en kõmmane. Ear jiroñ Moses: “I naj kabin buruen Pero, im e naj lukworkwor ir; im I naj bõk ñõn Iõ nebar ion Pero, im ion jar in tõrinae ko an otemjej: im ro dri Ijipt re naj jela bwe Ña Jeova.”​​—Exodus 14:​1-4.

11. (a) Ta eo Pharaoh ear kõmmane, im kar ewi wãwen an ri Israel ro emmakit? (b) Ewi wãwen an kar Moses uake aol eo an ri Israel ro?

11 Pharaoh, ear bwid ilo bebe eo an ñan kõtlok ri Israel ro jen Egypt, inem ear mõkaj in illok bwe en bõk 600 chariot in tarinae ko im lukwarkware ri Israel ro. Ke ri Egypt ro rar ebake lok ri Israel ro, rar lamõj ilo mijak ñan Moses: “Kin ke ejelok lũp ilo Ijipt, kwar ãñintok kim bwe kimin mij ilo ene jemaren ke?” Moses ear uak ilo an liki Jehovah: “Komin jab lelñoñ, komin tõt wõt, im lo lomor an Jeova, eo E naj kõmõn ñõn kom ranin. . . . Jeova e naj iri ñõn kom, im komeo kom naj ikõñ.”​​—Exodus 14:​5-​14.

12. Ewi wãwen an Jehovah lomoren armij ro an?

12 Ekkar ñan nan ko an Moses Jehovah enaj tarinae kin ri Israel ro, enjel ro rekajur rar jino bõk kunair ilo tarinae in. Ilo bwilõñ enjel eo an Jehovah ej kamakit jurõn kõdo eo me mokta ear bed iman jar an ri Israel ro ñan tulikiir. Meñe menin ear kõmman bwe ri Egypt ro ren bed ilo marok, ejja kõdo eo wõt ear kameram ijo jikin ri Israel ro. (Exodus 13:​21, 22; 14:​19, 20) Ilo an bokake Anij, Moses ear erlokwe pein. Bwebwenato eo ej wõnmanlok im ba: “Jeova e ar kõmõn bwe lomalo en ilok kin juõn kõto jen rear aolepen boñ . . . Im ro nejin Israel rar ilok ilujen lomalo eo ion ene e mõra: im dren ko rar worwore ir, i anbijmaroñir im i anmiñir.” Ri Egypt ro rar wõnmanlok wõt ilo air kate ñan lukwarkwar ir, ak Jehovah ej bed ibben armij ro an. Ear kalelñoñ jar an ro ri Egypt, im ear ba ñan Moses: “Kwon kõtellok peõm ilõñin lomalo ne, bwe dren ko ren jeblaktok ion dri Ijipt, ion jariot ko air, im ion ro dri uwe ion ors ko air.” Joñan an lap an Jehovah kokkure jar eo an Pharaoh ekar ejelok juõn ian ri tarinae ro rar mour!​​—Exodus 14:​21-​28; Sam 136:⁠15.

Katak Jen Lomor eo An Ailiñ in Israel

13. Ewi wãwen ro nejin Israel rar emmakit kin air bõk lomor?

13 Ewi wãwen lomor eo ekabwilõñlõñ ear jelet ro rar ellã im mour? Moses im ro nejin Israel rar jino im al ilo lañliñ, ilo kaibujuij Jehovah! Rar al: “I naj al ñõn Jeova, bwe emol e kanuij utiej . . . Jeova e naj kiñ ñõn in drio im in drio.” (Exodus 15:​1, 18) Aet, lemnak eo air mokta kar bwe ren kaibujuij Anij. Ilo ien eo, Jehovah ear kamole iroij bõtata eo an iman mejen aolep.

14. (a) Ta eo jemaroñ katak kin Jehovah jen wãwen eo ear jerbal ibben ri Israel ro? (b) Ta un in tel in yiõ eo ñan 2008?

14 Ta nan in jiroñ ko, kainemõn ko im kejatdikdik ko jej bõk jen men in kairujruj kein? Ej alikar bwe Jehovah ebojak ñan kamadmõd jabdewõt kain melejoñ me armij ro an rej jelmae. Ewõr an maroñ ñan kamadmõde jabdewõt abañ rej ione. Lomalo Ekilmir eo ear jab kabañ Israel ke Jehovah ear kõmman bwe kõto elap jen rear en walok. Ekoba men in ear kõmman bwe ejja Lomalo Ekilmir eo wõt en kar erom lũp eo lũpen jar in tarinae eo an Pharaoh. Ñe jej kalmenlokjen kin men in, jenaj errã ibben ri jeje sam ke ear ba: “Jeova e ñõn iõ; I jamin mijõk, ta eo armij re maroñ in kõmõn ñõn iõ?” (Sam 118:⁠6) Bareinwõt, jemaroñ bõk kainemõn jen nan ko an Paul ilo Dri Rom 8:​31: “Elañe Anij ej ber iber, wõn ej jumae kij?” Nan kein elap air kaberan kij! Elap air kainemõn kij jen jabdewõt kain mijak ak bere me emaroñ bed ibbeir im rej kakajur kij nan debij kejatdikdik eo ad. Elukkun ekkar, bwe, unin tel ilo yiõ in 2008 ej: “Komin tõt wõt, im lo lomor an Jeova”!​​—Exodus 14:⁠13.

15. Kar ewi joñan aorõkin an ri Israel ro bokake ilo ien anemkwoj eo an Israel jen Egypt, im ewi joñan an aorõk bokake rainin?

15 Ta eo jemaroñ bar katak jen anemkwoj eo an Israel jen Egypt? Bwe jenaj aikwij bokake Jehovah aolep ien jekdon ta eo ej kajitõk ibbed bwe jen kõmmane. Ke ri Israel ro rar kememe Kwojkwoj in Kijone eo rar lor im bokake tibdikin nan in kamelele ko. Ilo boñin Nisan 14 rar bokake Anij ilo air bed wõt ilo mweo imwiir. Ke rar diojlok jen Egypt, rar aikwij illok einwõt ke rar “bojak ñõn tarinae.” (Exodus 13:​18) Rainin, elap an aorõk ñan ad lor nan in tel eo me ej itok jen “dri korijer e tiljek im meletlet”! (Matu 24:​45) Jej aikwij lukkun roñjake nan eo an Anij ilikid ñe ej ba: “Eñin ial eo, komin etetal iloan; ñe komij jeor ñõn anbijmaroñ, im ñe kom jeor ñõn anmiñ.” (Aiseia 30:​21) Ñe ebaktok jinoin ien eñtan eo elap, bõlen jenaj bõk nan in jiroñ ko ilo tibdik. Ñan etal manlok ilo jokane ilo ien kein rekauwatata enaj wawa ion ad burukuk ibben bar ri karejar ro an Jehovah.

16. Ta eo jemaroñ katak jen wãwen eo Anij ear ukõt men ko ñan lomoren ri Israel ro?

16 Bareinwõt, kememej bwe Jehovah ear tel ri Israel ro ñan juõn ial eoktak im air bed ilo juõn jikin ekauwatata ikõtan tol ko im Lomalo Ekilmir. Ear einwõt juõn bebe ejjab lukkun emõn. Ak elap an Jehovah kajur ion men otemjej. Aolep men ko kar walok ilo Lomalo Ekilmir, rar jerbal ñan kaibujuij e im armij ro an rar bõk lomor. Ilo ran kein ad, jet ien jejjab lukkun jelã un ko unin an dolul eo beek ñan kõmmane juõn men, bõtab jemaroñ liki ial eo me Jehovah ej letok ñan tel kij. Jet ien, ri kijirãt ro rej einwõt bõk anjo. Kinke jejjab maroñ lo men otemjej, ebin ñan ad melele kin unin eñtan kein. Mekarta, maroñ ej bed ibben Jehovah ñan ukõt men ko ilo ien eo ekkar im jejjet, einwõt ke ear kõmmane ñan ro nejin Israel.​​—Jabõn Kennan Ko 3:⁠5.

Jen Liki Wõt Jehovah

17. Etke jemaroñ lukkun liki tel eo an Anij?

17 Kwomaroñ ke pijaiki ewi joñan liki eo an ri Israel ro ke rar kememejtok kin jurõn kõdo eo ilo ran im jurõn kijeek eo ilo boñ? Men in ear kamol bwe “enjel õn Anij” ear tel ir ilo air itoitak. (Exodus 13:​21, 22; 14:​19) Rainin, jemaroñ liki bwe Jehovah ej bed ibben armij ro an ñan tel, kejbãrok, im lomor ir. Jemaroñ bõk ñan buruõd kallimur eo: “[Jehovah] ejãmin ellok jen armij ro dron. Ej kejbarok ir ien otemjej.” (Psalm 37:​28) Jen jab meloklok bwe enjel rein rekajur rej bed ibben ri karejar ro an Anij rainin. Kin jibañ jen ir, jemaroñ “tõt wõt, im lo lomor an Jeova.”​​—Exodus 14:⁠13.

18. Etke elap an aorõk ibbed ñan “kõnõk aolepen ken tõrinae an Anij”?

18 Ta eo enaj jibañ kij aolep ñan “tõt wõt” ilo ial in mol eo? Ilo ad kõnak kein tarinae ko ilo jitõb me Paul ear kamelele kake ilo letter eo an ñan ri Epesõs ro. Lale bwe ri jilek eo ear rejañ kij ñan “kõnõk aolepen ken tõrinae an Anij.” Jej kõnake ke aolepen kein tarinae ko ilo jitõb? Ilo yiõ in tok, enaj emõn ñan etale kij kajjojo ñan kalikar bwe ejejjet ad kõnak aolepen kein tarinae ko. Ri kijirãt eo ad, Satan Devil eo, ejelã mõjno ko ad, inem ej kajeoñ ñan kailbõk ak kajorrãn kij. Ewõr ibbeir juõn “oktak” ak tarinae ibben jitõb ro renana. Bõtab, kinke Jehovah ej letok jibañ, jemaroñ lo tõbrak im bõk anjo!​​—Dri Epesõs 6:​11-​18; Jabõn Kennan Ko 27:⁠11.

19. Elañe jej kijenmij, ta eo jenaj maroñ im kõmmane?

19 Jesus ear jiroñ ri kalor ro an: “Komin beran, ami kijenmij enaj lomoren kom.” (Luke 21:​19) Jen beek ilo buruõd ñan bed ibben ro retiljek me rej kijenmij iumin jabdewõt kain melejoñ im lo jerammõn eo an Anij meñe jejjab tellokin ñan “tõt wõt, im lo lomor an Jeova.”

Ewi Wãwen Kwonaj Uak?

• Ta men ko rekairujruj mõttan wõt jidik renaj walok?

• Ewi wãwen Jehovah ear kwalok maroñ eo an ñan lomoren armij ilo 1513 B.C.E.?

• Ta bebe eo am kin ilju im jeklaj?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Kareelel ilo page 22]

Unin tel in yiõ in 2008 ej: “Tõt wõt, im lo lomor an Jeova.” —Exodus 14:⁠13.

[Pija ilo page 19]

“Bwe jabrewõt men ko ar jeje mokta, ar jeje ken katakin kij”

[Pija ilo page 20]

Pharaoh ear bõktok jorrãn ion Egypt kinke ebin buruen

[Pija ilo page 21]

Israel ear bõk lomor kinke rar bokake aolep men ko Jehovah ear jiroñ ir