Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

KATAK JOÑOUL RALITÕK

“Ear Kanooj Kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ Kaki”

“Ear Kanooj Kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ Kaki”

1, 2. Elemen kar ial̦ eo an Meri ñan ijo ear jibadekl̦o̦k, im etke emaroñ kar pen ñane?

 MERI ebõro̦ro im ej uwe ioon juon to̦o̦ñke ak ejjab em̦m̦an kõjeiien kõn an l̦ap an m̦akũtkũt. Im el̦o̦k de elõñ awa in an uwe ioon to̦o̦ñke eo. Josep ej pãd im̦aan im jiddik wõt an atake to̦o̦ñke eo ilo ial̦ eo aerro ettol̦o̦k ñan Betleem. Im Meri ej pãddo eñjake an niñniñ eo ilo̦jien em̦m̦akũtkũt.

2 Ekkar ñan bwebwenato in, elukkuun l̦ap lo̦jien Meri ilo iien in im m̦õttan wõt jidik iien an l̦otak. (Luk 2:5, 6UBS) Ilo ial̦ eo aerro, erro maroñ kar bõlen lo rijerbal ro rej kapidodoik bwidej im kalibwini ine ko ilo jikin kallib ko aer. Bõlen ke jet iaan rũkallib rein rej loe erro rej bwilõñ ippãer make kõn an Meri maroñ itoitak ak el̦ap lo̦jien. Ta eo ear kõm̦m̦an bwe Meri en etal ñan juon jikin ettol̦o̦k jãn ijo jikin ilo Nazeret?

3. Ta kar eddo eo eaorõk kar lel̦o̦k ñan Meri, im ta eo jenaaj katak kake kõn e?

3 Elõñ allõñ m̦oktal̦o̦k, Jeova ear lel̦o̦k juon jerbal ak eddo ej make wõt aorõk ñan jiroñ in me ej juon RiJu. Ta eddo in? Enaaj kar keotak ajri eo Nejin Anij me enaaj erom Messaia. (Luk 1:35, UBS) Ke ear epaaktok iien an kõmmour, ear wõr juon men ear wal̦o̦k. Eñin unin ear etal ilo ial̦ in an l̦o̦k ñan bar juon jikin. Ilo ial̦ in an ear wõr men ko rar wal̦o̦k ñane im remaroñ kar mãlejjoñe tõmak eo an. Ak jen lale ta eo ear jipañe bwe en l̦ap wõt an tõmak.

Iien eo Rar Etal ñan Betleem

4, 5. (1) Etke Josep im Meri rar etal ñan Betleem? (2) Ta kanaan eo ilo Baibõl̦ me kakien eo an Sizar ear kõm̦m̦an bwe en jejjet kũtien?

4 Ejjab Josep im Meri wõt rar aikuj itoitak ilo kar tõre eo. Ej kab m̦õj an Sizar Augõstõs kõm̦m̦an juon kakien bwe armej ro ilo aelõñ eo ren etal ñan kapijukuneer bwe ren je etaer ilo iien bõnbõn oran armej. Armej ro rar aikuj pokake kien in im etal ñan bukwõn eo me rar l̦otak ie. Ta eo Josep ear kõm̦m̦ane ke ear roñ kakien in? Eokwe, Baibõl̦ ej ba: “Josep ear ilo̦k jãn Nazeret ilo Galili, ñan jikin Devid, etan Betleem, ilo Judia, kõnke e ej jãn bwijjin Devid.”​—Luk 2:1-4, UBS.

5 Ke Sizar ear kõm̦m̦ane kakien eo, ejjab bwe ear jide im kõm̦m̦ane ilo iien eo. Ekkar ñan kanaan eo kar je enañin 700 iiõ ko m̦okta, kar kanaan bwe Messaia eo enaaj kar l̦otak ilo Betleem. Innem, ear wõr juon bukwõn etan Betleem me 7 m̦ail̦ ettol̦o̦kin jãn Nazeret. Bõtab, ilo kanaan eo ej kajju kaalikkar bwe Messaia eo enaaj kar l̦otak ilo “Betleem Eprata.” (Riit Maika 5:2.) Ial̦ eo jãn Nazeret ñan Betleem Eprata ebwe an tol̦tol̦e. Im enaaj kar bõk 80 m̦ail̦ bwe juon en tõpare, im enaaj kar bar aikuj deblo̦kel̦o̦k Sameria. Eokwe Betleem eo in Josep ear aikuj etal ñane. Kõnke Josep im Meri rej jãn bwijjin Devid, erro kar aikuj jibadekl̦o̦k bukwõn in kõnke ijo in ro ilo baam̦le eo an Kiiñ Devid rar itok jãne.

6, 7. (1) Etke emaroñ kar pen ñan Meri ke erro Josep kar etal ñan Betleem? (2) Ta oktak eo ear wal̦o̦k ñan Meri kiiõ ke em̦õj an m̦areik Josep? (Bar lale kõmel̦el̦e jidikdik eo.)

6 Meri ear ke rejetake pepe in an Josep ñan etal ñan Betleem? Eokwe, ebwe an kar ettol̦o̦k ijin erro ej jibadekl̦o̦k im emaroñ kar pen men in ñan Meri. Ilo tõre in, emaroñ kar jinoin allõñin Oktoba. Im emaroñ kar wõttidikdik kõnke ej kab jem̦l̦o̦kl̦o̦k allõñ ko el̦ap aer bwil. Bareinwõt ear pen ñane kõnke rar aikuj wanlõñl̦o̦k jãn Galili elõñl̦o̦k jãn 2,500 ne ñan Betleem. Jikin in ear pãd ilo jikin ko reutiej im ekar bõk jet raan ñan tõpare. Bõtab, emaroñ kar tol̦o̦k aerro tõpare jikin in kõnke Meri ebõro̦ro im elõñ alen an naaj aikuj bõjrak im kakkije. Ilo m̦ool, kõnke epaak iien an Meri kõmmour, emaroñ kar kõn̦aan pãdwõt ijo jikin bwe baam̦le eo an im ro m̦õttan ren jipañe ñe ej kõmmour. Ejjel̦o̦k pere bwe Meri ear aikuj peran bwe en maroñ etal ilo ial̦ in aerro l̦o̦k ñan Betleem.

Ial̦ eo aerro ñan Betleem ear jab pidodo

7 Ke Luk ear je bwebwenato in, ear ba bwe Josep ear “ilo̦k bwe en je etaerro Meri, eo em̦õj an kallim̦ur in pãleeke.” (Luk 2:4, 5, UBS) Kiiõ ke em̦õj an Meri m̦areik Josep, men in ear kõm̦m̦an bwe en lukkuun oktak mour eo an Meri im pepe ko ej kõm̦m̦ani. Meri ear jel̦ã bwe Josep ej kiiõ bõran baam̦le eo aerro. Kõn men in, ear kaorõke eddo eo an jãn Anij ãinwõt rijjipañ ñan l̦eo ilo an kar rejetake pepe ko Josep ej kõm̦m̦ani. a (Lale kõmel̦el̦e eo itulal̦.) Innem, Meri ear m̦õn̦õn̦õ in pokake l̦eo pãleen, im kõn men in ear kwal̦o̦k an tõmak im kõttãiki ñan karõk in an Anij.

8. (1) Bar ta eo emaroñ kar kõm̦m̦an an Meri etal ippãn Josep ñan Betleem? (2) Ewi wãween an Meri juon joñak em̦m̦an ñan ro rej tiljek ñan Jeova ilo raan kein?

8 Bar ta eo emaroñ kar kõm̦m̦an an Meri pokake Josep? Ej ke kõn an kar jel̦ã kõn kanaan eo bwe Messaia eo enaaj kar l̦otak ilo Betleem? Eokwe, Baibõl̦ ejjab ba. Bõtab, Meri emaroñ kar jel̦ã kõn kanaan in kõnke enañin aolep armej ekoba Skraib im Parisi ro rar jel̦ã kõn kanaan in. (Matu 2:1-7, UBS; Jon 7:40-42, UBS) Bareinwõt, ebwe an kar Meri jel̦ã kobban Jeje Ko. (Luk 1:46-55, UBS) Innem, bõlen unin an kar Meri etal ippãn Josep ñan Betleem ej kõnke ear kõn̦aan pokake l̦ein ippãn, ak bõlen kõn an kar aikuj l̦oore kakien eo an Sizar. Ak emaroñ kõn an kar jel̦ã kõn kanaan eo an Jeova. Meñe Meri ear etal ippãn Josep kõn juon iaan un kein ak kõn aolep un kein, ak joñak in an ekanooj em̦m̦an ñan kõj. Men in ej kaalikkar bwe el̦ap an Jeova kaorõke em̦m̦aan im kõrã ro ettã bũrueer im rej m̦õn̦õn̦õ in pokake. Ilo raan kein, elõñ armej rejjab kõn̦aan kõttãik er. Kõn men in, joñak in an Meri ej juon joñak em̦m̦an ñan ro rej tiljek ñan Jeova ijoko otemjej.

Iien eo Jijej Ear L̦otak

9, 10. (1) Ta ko Josep im Meri remaroñ kar keememejitok ke rej epaakel̦o̦k Betleem? (2) Ia eo Josep im Meri rar jokwe ie im etke?

9 Meri emaroñ kar m̦õn̦õn̦õ ke ej reilo̦k im loe Betleem jãn ijo ettol̦o̦k. Ke rej wanlõñl̦o̦k ioon tol̦ ko im etal iturinl̦o̦k wõjke oliv ko me eiien aer m̦adm̦õd, Meri im Josep remaroñ kar keememejtok bwebwenato ko ilo iien ko etto kõn bukwõn jidikdik in. Kar watõke jikin in bwe ejjel̦o̦k bõnbõn in im ettãtata iaan jikin ko ilo Juda, ãinwõt an kar rũkanaan Maika ba. Jekdo̦o̦n ak eñin ijo Boaz, Naomi, im Devid rar l̦otak ie elõñl̦o̦k jãn 1,000 iiõ ko m̦oktal̦o̦k.

10 Ke Meri im Josep rar tõparl̦o̦k jikin in, ear obrak kõn armej. Elõñ bar ro rar itok m̦oktal̦o̦k jãn erro bwe ren bar itõn je etaer. Kõn men in, ear obrak aolep ruum̦ ko ilo m̦õko im̦õn rilotok ro jãn erro. b (Lale kõmel̦el̦e eo itulal̦.) Ejjel̦o̦k men en̦ Meri im Josep rar maroñ kõm̦m̦ane. Innem erro ar jokwe ilo jikin menninmour ko. Ke erro ar pãd ijin, ear jino emmetaktak lo̦jien Meri. Baj l̦õmn̦ake m̦õk an Josep inepata ke ej reilo̦k im lale an jiroñ in pãleen eñtaan, el̦aptata ke ejino l̦apl̦o̦k an metak lo̦jien! Elõñ remaroñ l̦õmn̦ak bwe elukkuun jekkar jikin in ñan an juon kõrã kõmmour ie. Bõtab, eñin ijo Meri ear kõmmour ie.

11. (1) Etke aolep kõrã ro remel̦el̦e kõn joñan an kar Meri eñtaan ke ear kõmmour? (2) Ta ko ruo rej kaalikkar bwe Jijej ear juon ‘m̦aanje’?

11 Kõrã ro ipel̦aakin lal̦ in remel̦el̦e kõn joñan an kar Meri eñtaan. Enañin 4,000 iiõ ko m̦oktal̦o̦k, Jeova ear ba bwe kõrã ro renaaj eñtaan ilo iien aer kõmmour kõnke rej rijjerawiwi. (Jen. 3:16, UBS) Innem, ejjel̦o̦k pere bwe Meri ear eñtaan ke ear kõmmour. Ke Luk ear je bwebwenato in, ear jab kwal̦o̦k aolep men ko rar wal̦o̦k ilo iien eo Meri ear kõmmour. Ear je wõt im ba: “Ear keotak m̦aanjien m̦aan.” (Luk 2:7, UBS) Kiiõ em̦õj an l̦otak m̦aanje eo nejin Meri. Tokãlik, ear bar wõr nejin Meri im kobain aolepeer emaroñ kar jimjuon ak lõñl̦o̦k. (Mark 6:3) Bõtab, ajri in ej make wõt im oktak. Ejjab kõnke ear m̦aanje eo wõt nejin Meri ak ear bar ‘m̦aanje’ eo nejin Jeova. Ear menin kõm̦anm̦an eo an Anij m̦oktata im ej make wõt Nejin Anij!​—Kol. 1:15UBS.

12. (1) Ia eo Meri ear kõbabuuki niñniñ eo ie? (2) Ewi wãween an oktak men ko rar lukkuun wal̦o̦k ilo iien in jãn wãween an armej ro jiñaiki im kõm̦m̦an tieta kake?

12 Kiiõ ewõr juon men elukkuun buñbuñ kõn m̦õttan in tok juon ilo bwebwenato in. Eñin bwe Meri “ear kũrboke [niñniñ eo] kõn nuknuk, im kõbabuuki ilo menjer.” (Luk 2:7, UBS) Wãween an armej ro ipel̦aakin lal̦ in kõm̦m̦an tieta im jiñaiki iien in elukkuun oktak. Ilo tieta ko im pija ko rej jiñaiki, rej kakõm̦anm̦ane ijo jikin menninmour ko me Meri ear kõl̦l̦otak ie. Ak ilo m̦ool ear jab juon jikin em̦m̦an. Etke? Kõnke menjer eo niñniñ eo ear babu ie ej nien m̦õñã an menninmour ko. Keememej bwe ijin baam̦le in ear pãd ie ear juon jikin menninmour. Kõn men in, ear jab juon jikin erreo im em̦m̦an bwiin. Jejel̦ã bwe ejjel̦o̦k juon enaaj kar kõn̦aan bwe niñniñ eo nejin en l̦otak ilo jikin menninmour ko el̦aññe en kar bar wõr juon jikin em̦m̦anl̦o̦k ñan an l̦otak ie. Enañin aolep ro ewõr nejier renaaj kar kããlõt men ko rem̦m̦antata ñan ajri ro nejier. Joñan in Meri im Josep rar bar kõn̦aan kõm̦m̦ane men in ñan ajri in Nejin Anij ak ear ejjel̦o̦k aerro maroñ.

13. (1) Ewi wãween an kar Meri im Josep kate erro ñan lale niñniñ eo nejierro? (2) Ta ko me ro ewõr nejier remaroñ katak jãn joñak in an Josep im Meri?

13 Meñe eñin kar wãween eo erro kar iioone, ak rar jab inepata im l̦õmn̦ak wõt kõn an jabwe maroñ ippãerro. Rar kate er joñan wõt aerro maroñ ñan kõm̦m̦an bwe en em̦m̦an kõjeiien niñniñ eo. Ñan waanjoñak, Meri ear kũrboke niñniñ eo kõn nuknuk m̦õttan im ear kõkkõm̦m̦anm̦õne an kõbabuuki ilo menjer eo bwe en kiki. Im ear lale bwe niñniñ eo en mããn̦ãn̦ im ejjel̦o̦k jorrããn en wal̦o̦k ñane. Meri ear jab kõtl̦o̦k bwe wãween eo ej iioone en kainepataiki im kapañe jãn an kate e joñan wõt an maroñ ñan lale niñniñ in nejin. Erro Josep kar jel̦ã bwe men eo el̦aptata an aorõk ej ñan katakin ajri in ñan yokwe Jeova. (Riit Duteronomi 6:6-8.) Eaorõk bwe ro ewõr nejier ren keememeje men in. Etke? Kõnke ilo raan kein, elõñ armej rej l̦õmn̦ak bwe ejjel̦o̦k tokjãn karejar ñan Anij.

Jabõt ro Rar Rõjañ Meri im Josep

14, 15. (1) Etke jabõt ro rar lukkuun kijooror in loe niñniñ eo? (2) Ta eo jabõt ro rar kõm̦m̦ane ãlikin aer kar loe niñniñ eo?

14 Meri im Josep rel̦ak ilbõk elõñ tok aerro rilotok. Jabõt rein rar m̦õkajl̦o̦k ñan ijo rej pãd ie kõnke rar kõn̦aan loe baam̦le in, el̦aptata niñniñ eo. Em̦m̦aan rein rar m̦õn̦õn̦õ im obrak kõn lañlõñ. Rar kaiurtok jãn mel̦aaj ko ilo tõrerein tol̦ ko, ijo me rar lali bwijjin jiip ko nejier ie. c (Lale kõmel̦el̦e eo itulal̦.) Rar kõnnaanek Josep im Meri bwe m̦okta jãn aer kar itok ñan ippãer ear wõr men ko rekabwilõñlõñ rar wal̦o̦k ñan er. Ilo kar lukwõn boñõn eo ke rar pãd ilo mel̦aaj im lali jiip ko aer, juon enjel̦ ear wal̦o̦kl̦o̦k ñan er. Aiboojoj eo an Jeova ear romaak ioer. Enjel̦ eo ear jiroñ jabõt rein bwe ej kab m̦õj an Kũraij, ak Messaia eo l̦otak ilo Betleem. Ear ba bwe niñniñ eo ej babu ilo juon menjer im em̦õj kũrboke kõn nuknuk m̦õttan. Ekar bar wõr juon men el̦apl̦o̦k an kar kabwilõñlõñ im ear wal̦o̦k ilo boñõn eo. Juon jarlepju in enjel̦ ear wal̦o̦kl̦o̦k ñan er im rar al im nõbar Anij!​—Luk 2:8-14, UBS.

15 Eñin unin jabõt rein me ettã bũrueer rar m̦õkaj im etal ñan Betleem! Remaroñ kar lukkuun m̦õn̦õn̦õ ke rej loe niñniñ eo ej kab l̦otak im ej babu ilo menjer eo ãinwõt an kar enjel̦ eo ba. Ãlikin aer kar loe, rar jab kõn̦aan bwe en er wõt ren jel̦ã kõn nuuj in em̦m̦an. Bwebwenato in ej ba: “Ke jabõt ro rar lo men in rar kõnnaanek erro kõn men ko enjel̦ eo ear ba kõn niñniñ eo. Aolep ro rar roñ rar l̦o̦kjenaer kõn naan ko an jabõt ro.” (Luk 2:17, 18, UBS) Ilo kar tõre ko, el̦ap an kar Bũrij im Parisi ro reilal̦l̦o̦k ñan jabõt ro. Bõtab, Jeova ear kaorõk jabõt rein ettã bũrueer im el̦ap aer tiljek ñane. Ak kiiõ, ta kar l̦õmn̦ak eo an Meri ke jabõt ro rar lol̦o̦k er?

El̦ap an kar Jeova kaorõke jabõt ro retiljek im ettã bũrueer

16. (1) Ewi wãween an kar Meri kaalikkar bwe ekajoor kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kõn men ko raorõk? (2) Ta eo ear jipañe Meri bwe en kajoor wõt tõmak eo an?

16 Meri elukkuun m̦õk kiiõ kõnke ej kab m̦õj an kõmmour. Ak ear kanooj roñjake aolep men ko jabõt ro rar ba. Im ebar wõr juon men ear kõm̦m̦ane. Baibõl̦ ej ba: “Meri ear keememej aolep men kein, im ear kanooj kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kaki.” (Luk 2:19, UBS) Alikkar bwe Meri ear juon jiroñ ekajoor kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kõn men ko raorõk. Ear kile bwe ennaan eo an enjel̦ eo ear aorõk im bwe Anij eo an, Jeova, ekõn̦aan bwe en kile joñan an aorõk niñniñ eo. Innem, Meri ear jab baj roñjake wõt, ak ear likũt wõt naan kein an enjel̦ eo ilo bũruon. Ilo wãween in, emaroñ bar kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kaki ilo allõñ im iiõ ko rej pedotok. Eñin men eo ear jipañe Meri bwe en kajoorl̦o̦k wõt tõmak eo an.​—Riit Hibru 11:1.

Meri ear kanooj roñjake ta ko jabõt ro rar ba im keememeje wõt naan kein aer

17. Ta ko jemaroñ kõm̦m̦ani bwe en kajoor tõmak eo ad ãinwõt kar Meri?

17 Kwõnaaj ke l̦oore joñak in an Meri? Eokwe, em̦õj an Jeova kobrak Baibõl̦ kõn mel̦el̦e ko raorõk im m̦ool. Bõtab, mel̦el̦e kein ilo Baibõl̦ reban lukkuun jipañ kõj el̦aññe jejjab kõm̦m̦an jabdewõt. Innem ta ko jemaroñ kõm̦m̦ani? Jemaroñ riiti Baibõl̦ eo aolep raan im jab baj riit wõt ãinwõt ñe jej riiti bok ko jet me armej ro rej jei. Ak jen riiti ãinwõt juon bok me ej jãn Anij. (2 Ti. 3:16) Bareinwõt, jemaroñ ãinwõt Meri im keememeji wõt katak ko rem̦ool kõn Jeova im kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kaki. El̦aññe jej kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kõn men ko jej riiti ilo Baibõl̦ im lale ewi wãween ad maroñ l̦oori naanin kakapilõklõk ko an Jeova, men in enaaj kakajoorl̦o̦k tõmak eo ad.

Naan ko Jet Rar Kakajoore

18. (1) Ewi wãween an kar Meri im Josep pokake Kien Moses ãlikin an kar Jijej l̦otak? (2) Men ko Josep im Meri rar katok kaki rej kaalikkar bwe rar ta?

18 Ilo raan eo kein karalitõk, Meri im Josep rar bõkl̦o̦k niñniñ eo bwe en m̦wijm̦wij ekkar ñan kien Moses. Innem, rar likũt etan Jijej ãinwõt an kar enjel̦ eo ba. (Luk 1:31, UBS) Im ilo kar raan eo kein kãeñoul, rar bõke Jijej im etal jãn Betleem ñan tampel̦ eo ilo Jerusalem me 6 m̦ail̦ ettol̦o̦kin. Ilo tampel̦ eo, rar lel̦o̦k menin katok ko kõn karreo me rar aikuj katok kaki ñe ej kab m̦õj an juon kõrã kõl̦l̦otak. Im kõn aerro kar jeram̦õl, rar ajel̦o̦k ruo m̦ul̦e awiia ak ruo m̦ul̦e awiie me Kien Moses ear kamãlim an rijjeram̦õl ro katok kaki. Meñe erro maroñ kar bõlen jook kõn aerro katok kõn men kein, ak rar jab kõtl̦o̦k bwe men in en jelõt erro. Men eo eaorõk ej bwe erro ear kate er joñan wõt aerro maroñ ñan pokake kien eo an Jeova. Bareinwõt, ke rar pãd ilo tampel̦ eo, elõñ men ko rar wal̦o̦k me el̦ap aer kar kakajoor im rõjañ erro.​—Lv. 12:6-8; Luk 2:21-24.

19. (1) Ta ko Simeon ear ba me rar bar kakajoor Meri? (2) Ta eo Anna ear kwal̦o̦k kake ke ear loe Jijej?

19 Ke juon l̦al̦l̦ap etan Simeon ear kepaake Josep im Meri, ear ba juon men me Meri ear jab mel̦o̦kl̦o̦ke. Em̦õj an kar Anij kallim̦uri l̦al̦l̦ap in bwe enaaj mour wõt ñan tõre eo enaaj itok Messaia eo. Im kajoor eo an Jeova ear kaalikkar ñan l̦al̦l̦ap in bwe Jijej ej Rũlo̦mo̦o̦r eo kar kanaan kake. Bareinwõt, Simeon ear kakkõl Meri bwe juon raan enaaj aikuj kijenmej kõn juon men ekabũrom̦õjm̦õj enaaj wal̦o̦k ñane. Ear ba bwe joñan an naaj rup bũruon kake enaaj ãinwõt ñe rar ‘wãkare’ kõn juon jaje im pejlo̦k ilik. (Luk 2:25-35, UBS) Naanin kakkõl kein remaroñ kar kõpooje bwe en kab jel̦ã kijenmej 33 iiõ ko tokãlik ñe enaaj wal̦o̦k men in. Ej m̦õj wõt an Simeon kõnnaan ak juon rũkanaan etan Anna ej reilo̦k im loe niñniñ eo. Innem, ej jino an kwal̦o̦k kõn niñniñ in ñan armej ro eto aer kõttaretok iien eo Anij enaaj lo̦mo̦o̦ren Jerusalem.​—Riit Luk 2:36-38.

Ke Meri im Josep rar etal ñan tampel̦ eo an Jeova ilo Jerusalem, men in ear l̦ap an rõjañ im kakajoor erro

20. Etke em̦m̦an an kar Josep im Meri ãñin Jijej ñan tampel̦ eo?

20 Em̦m̦an an kar Josep im Meri ãñintok Jijej ñan tampel̦ eo an Jeova ilo Jerusalem. Ilo wãween in, rar jino kammineneik ajri in nejierro bwe en kaorõk iien aer etal ñan tampel̦ eo ñe erũttol̦o̦k. Ke rar pãd ilo tampel̦ eo, erro kar lel̦o̦k men ko rem̦m̦antata ñan Jeova ekkar ñan joñan aerro maroñ im rar roñjake naanin tõl im rõjañ ko jãn ro jet. Ejjel̦o̦k pere bwe ke Meri ear ro̦o̦l, ear kajoorl̦o̦k wõt tõmak eo an. Elõñ men ko ear ekkatak ke ear pãd ilo tampel̦ eo im ear aikuj kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kaki im bwebwenato kaki ñan ro jet.

21. Ewi wãween ad maroñ kakajoorl̦o̦k tõmak eo ad ãinwõt kar Meri?

21 El̦ap wõt an em̦m̦an ñe jej loe an ro ewõr nejier l̦oore joñak in an Josep im Meri! Ibwiljin Ri Kõnnaan ro an Jeova, ewõr rippãlele ro me el̦ap aer tiljek ñan Anij im rej ãñin ajri ro nejier ñan kweilo̦k ko. Rein ewõr nejier rej lel̦o̦k naanin rõjañ ko ñan rũttõmak ro jet m̦õttaer ekkar ñan bar joñan maroñ ko aer. Im ñe rej jepl̦aak jãn iien kweilo̦k ko, rej kile aer kajoorl̦o̦k im l̦apl̦o̦k aer m̦õn̦õn̦õ, im bareinwõt lõñ men ko rem̦m̦an remaroñ bwebwenato ippãn ro jet kaki. Elukkuun kam̦õn̦õn̦õ ñe jej pãd im bwebwenato ippãn rein! Ãlikin ad pãd ilo kweilo̦k ko, jenaaj kile an kajoorl̦o̦k wõt tõmak eo ad ãinwõt kar Meri.

a Kwõj ke kile oktak eo ilo bwebwenato in im bwebwenato eo m̦oktal̦o̦k kõn Meri? Ilo bwebwenato eo l̦o̦k ej ba: “Meri ear kõppojak” im etal ñan ippãn Elisabet. (Luk 1:39, UBS) Ilo kar tõre eo, Meri ear kallim̦ur bwe enaaj pãleek Josep ak erro ejjañin kar m̦are. Kõn men in, Meri emaroñ kar jab aikuj kajjitõk mãlim ippãn Josep ñan an etal ippãn Elisabet. Bõtab, ãlikin aerro kar m̦are, bwebwenato in ej ba: ‘Josep ear ilo̦k jãn Nazeret ilo Galili.’ (Luk 2:4, UBS) Alikkar bwe ilo iien in, Josep eo ear kõm̦m̦ane pepe eo bwe erro en etal ñan Betleem, ejjab Meri.

b Ilo tõre ko, ekar juon m̦anit bwe kajjojo bukwõn en kõpooj juon ruum̦ ñan ro rej itoitak ak rilotok ro bwe ren maroñ jokwe ie.

c Ilo kar iien in, jabõt ro rar pãd nabõj im lale bwijjin jiip ko aer ilo mel̦aaj. Men in ej kam̦ool bwe iien eo Kũraij ear l̦otak ear jab ilo allõñin Tijem̦ba. Etke? Kõnke ñe en kar Tijem̦ba, jiip ko ren kar pãd ilowaan m̦õn menninmour ko kõn an m̦õl̦o. Innem, ealikkar bwe iien eo Kũraij ear l̦otak emaroñ kar ilo jinoin allõñin Oktoba.