Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

BWEBWENATO

Ij Baj Kõm̦m̦ani Wõt Jerbal ko Aõ

Ij Baj Kõm̦m̦ani Wõt Jerbal ko Aõ

IUM̦WIN elõñl̦o̦k jãn 30 iiõ ko, Donald Ridley ekar juon l̦oãr me ear jojomare Ri-Kõnnaan ro an Jeova ilo keej ko aer. El̦ap kun̦aan ilo an kar jipañ armej ro ñan mel̦el̦e bwe ewõr an ri-nañinmej ro jim̦we im maroñ ñan make pepe in jab bõk bõtõktõk. Ilo jerbal eo an, ekar lo elõñ tõprak ko ilo im̦õn ekajet ko reutiej. Ro m̦õttan rar ãñinñini Don, im ear juon eo eniknik, ettã bũruon, im em̦õn̦õn̦õ in kaarmejjeteik e make.

Ilo kar 2019 eo, Don ear bõk juon nañinmej ejeja an armej bõke me ejjel̦o̦k unokan. Em̦õkaj an kar nanal̦o̦k nañinmej eo an, im ear mej ilo O̦kwõj 16, 2019 eo. Eñin ej bwebwenato eo an.

Ilo 1954, iar l̦otak ilo juon bukwõn etan St. Paul ilo Minnesota, ilo Amedka. Jema im jinõ rar jab m̦weiie im rar jab jeram̦õl, im jaar pãd ilo kabuñ in Katlik. Iaan ajri ro l̦alem jeiũ im jatũ, ña kein karuo rũttotata. Ke iar juon l̦addik jiddik, iar pãd ilo juon jikuul̦in Katlik, im iar juon iaan ro rar rijjipañ ñan bũrij ro. Bõtab, ear jab lukkuun l̦ap jel̦ãl̦o̦kjen̦ eo aõ kõn Baibõl̦ eo. Meñe iar tõmak bwe ewõr juon Anij me ear kõm̦anm̦an men otemjej, ak ekar lukkuun jako aõ tõmake m̦õn jar eo.

IIEN EO IAR KATAK KÕN M̦OOL EO

Ilo iiõ eo kein kajuon in aõ kar jikuul̦ ilo William Mitchell College of Law, Ri-Kõnnaan ro an Jeova rar itok ñan m̦weo im̦õ. Bõtab iar poub ilo aõ kwal̦i nuknuk ko aõ, im rippãlele ro rar ba bwe rem̦õn̦õn̦õ in bar jepl̦aaktok. Ke rar jepl̦aaktok, ekar wõr ruo aõ kajjitõk ñan erro: “Etke armej ro rem̦m̦an rejjab lo tõprak ilo mour ko aer?” im “Ta eo jej aikuj in kõm̦m̦ane bwe jen m̦õn̦õn̦õ?” Iar m̦õn̦õn̦õ in bõk bok eo etan Mol Eo Ej Tellok ñõn Mour In Drio im ukokin Baibõl̦ eo etan New World Translation of the Holy Scriptures, me elukkuun em̦m̦an an kar kũriin kilin. Im iar bareinwõt m̦õn̦õn̦õ in katak Baibõl̦. Men in ear lukkuun kõpel̦l̦o̦ke meja. Ear lukkuun em̦m̦an ippa mel̦el̦e eo bwe Aelõñin Anij ej juon kien jelukkuun aikuji me enaaj tõl ioon armej ro ilo lal̦ in. Iar kile bwe elõñ jorrããn ko rar wal̦o̦k itok jãn an armej ro tõl er make im ekõm̦m̦an bwe lal̦ in en obrak kõn bũrom̦õj, eñtaan, ejjel̦o̦k ekajet jim̦we, im jorrããn ko.

Iar ajel̦o̦k mour eo aõ ñan Jeova ilo jinoin 1982 eo im iar peptaij ilo jem̦l̦o̦kinl̦o̦k ejja iiõ in ilo Kweilo̦k eo El̦ap etan “Kingdom Truth,” ilo juon jikin iukkure etan St. Paul Civic Center. Wiik eo tokãlik, iar bar jepl̦aak ñan jikin iukkure in bwe in bõk teej eo an Minnesota me ej ñan ro rekõn̦aan erom l̦oãr. Ilo jinoin Oktoba, rar kaalikkartok bwe etõprak teej eo aõ, im kiiõ iar maroñ jino jerbal ãinwõt juon l̦oãr.

Ilo kar Kweilo̦k El̦ap in me etan “Kingdom Truth,” iar iioone Mike Richardson juon eo ej jerbal ilo Betel̦ ilo Brooklyn, im ear kõmel̦el̦e tok bwe em̦õj kajutak juon opij ilo Betel̦ ñan l̦oãr ro rej jipañ kõn keej ko an Ri-Kõnnaan ro an Jeova. Iar keememejtok naan ko an ri-eunõk eo jãn Itiopia ilo Jerbal 8:36 im iar kajitũkin eõ make, ‘Ta eo ej bõbraik eõ jãn aõ kajjitõk aõ jerbal ilo opij in?’ Innem iar kanne aõ peba bwe in jerbal ilo Betel̦.

Ke iar erom juon iaan Ri-Kõnnaan ro an Jeova, rũtto ro jema im jinõ rar jab m̦õn̦õn̦õ. Jema ear kajjitõk ippa el̦aññe aõ jerbal ilo Betel̦ enaaj jipañ kowõnm̦aanl̦o̦k jerbal eo aõ ãinwõt juon l̦oãr. Iar kõmel̦el̦e ñane bwe jerbal in ej ñan jipañ ilo ejjel̦o̦k on̦ããn. Iar ba ñane bwe naaj letok $75 kajjojo allõñ, joñan eo kar lel̦o̦k kajjojo allõñ ñan aolep ro rej jerbal ilo Betel̦.

Kõnke em̦õj aõ kar bõk juon jerbal ilo juon im̦õn ekajet, iar jab maroñ kajju jerbal ilo Betel̦. Kõn men in, iar jino jerbal ilo Betel̦ ilo Brooklyn, New York, ilo 1984 eo. Im rar likũt eõ bwe in jerbal ilo opij eo ñan l̦oãr ro. Kõn aõ kar jerbal ilo im̦õn ekajet eo m̦oktal̦o̦k im bõk jet imminene ko, men in ear kõpooj eõ ñan men ko renaaj wal̦o̦k tokãlik.

IIEN EO KAR KÕKÃÃLE M̦ÕN TIETA EO ETAN STANLEY THEATER

Jekjekin Stanley Theater eo ke kar wiaiki

Ilo kar Nobõm̦ba 1983, kar wiaik juon m̦õn tieta ilo Jersey City ilo New Jersey, etan Stanley Theater. Em̦m̦aan ro jeid im jatid rar kajjitõk aer peba in mãlim bwe ren maroñ kõkããle jarom eo an m̦weo im baib in dãn ko. Ke rar etal ippãn ri-jerbal ro an kien ilo jikin in, ro jeid im jatid rar kõmel̦el̦eik er bwe rar kõn̦aan kõjerbale m̦õn tieta in bwe en jikin kweilo̦k ko rel̦l̦ap an Ri-Kõnnaan ro an Jeova. Men in ear kõm̦m̦an juon apañ. Ekkar ñan kien eo an Jersey City, rar ba bwe im̦õn kabuñ ko rej aikuj in pãd ilo bukwõn ko wõt me im̦õn armej ro rej pãd ie. Kõnke Stanley Theater eo ekar pãd ilo taun me jikin peejnej ko rej pãd ie, ri-jerbal ro an kien rar m̦akoko in lel̦o̦k mãlim ñan ro jeid im jatid. Ro jeid im jatid rar kajjioñ lale ñe rein remaroñ ukot pepe in aer, bõtab rar jab kõn̦aan.

Ilo wiik eo jinoin in aõ kar pãd ilo Betel̦, doulul eo ekar bõkl̦o̦k apañ in ñan im̦õn ekajet eo, im kwal̦o̦k an ri-jerbal ro an kien m̦akoko in kamãlim aer kõkããle m̦õn tieta eo. Kõnke ej kab m̦õj aõ jerbal ilo im̦õn ekajet eo ilo St. Paul ilo Minnesota ium̦win ruo iiõ, ekar wõr aõ jel̦ã im imminene kõn keej rot eo. Juon iaan l̦oãr ro an doulul in ear kõmel̦el̦e bwe m̦oktal̦o̦k kar kõjerbal Stanley Theater eo ñan elõñ kain m̦akũtkũt ko, ãinwõt ñan alwõj pija ko, ñan an ri-al ro kõjañjañ ñan elõñ armej ro, im men ko ãierl̦o̦kwõt. Innem etke ej n̦ae kien ñan kõjerbale jikin in ñan kõm̦m̦an juon iien el̦ap ñan kabuñ? Im̦õn ekajet eo ekar etale keej eo ammim im ear ba bwe Jersey City ear jab kautiej jim̦we im maroñ eo am ñan kabuñ. Im̦õn ekajet eo ekar jiroñ bukwõn in Jersey City ñan letok peba in mãlim ko, im ilo kar iien in iar jino lo wãween an Jeova kõjeraam̦m̦ane doulul eo an ikijjeen aer kõjerbal l̦oãr ro ñan kowõnm̦aanl̦o̦k jerbal eo an. Iar lukkuun m̦õn̦õn̦õ bwe iar maroñ bõk kun̦aõ ilo kar iien in.

Ro jeid im jatid rar jinoe juon jerbal el̦ap ñan kõkããle m̦õn tieta eo, im edikl̦o̦k jãn juon iiõ jãn iien eo rar jinoe kõkããle m̦wiin, ekar wõr juon iien kadiwõjl̦o̦k an kilaaj eo kein kajiljilimjuonñoul ruwatimjuon an Giliad ear wal̦o̦k ilo kar m̦õn tieta in me etan ej kiiõ Jersey City Assembly Hall, ilo Jeptõm̦ba 8, 1985. Ekar juon jeraam̦m̦an ñan aõ maroñ jipañ kowõnm̦aanl̦o̦k men ko an Aelõñ eo ilo aõ kar jipañ kõm̦adm̦õd keej ko an doulul in, im el̦apl̦o̦k an kar jubũruõ ilo aõ jerbal ilo Betel̦ jãn jabdewõt jikin iar jerbal ie m̦oktal̦o̦k. Bõtab, ekar ejjel̦o̦k aõ kõtmãne bwe ebar lõñ jeraam̦m̦an ko jãn Jeova rar pãd im̦aan.

AD JOJOMARE JIM̦WE IM MAROÑ EO ÑAN JAB BÕK BÕTÕKTÕK

Ilo kar 1980 jim̦a ko, ekkã an taktõ ro im aujpitõl̦ ko kõjekdo̦o̦n pepe eo an juon eo me ej juon iaan Ri-Kõnnaan ro an Jeova ñan jab bõk bõtõktõk. El̦apl̦o̦k an kar kõrã ro me rebõro̦ro iioon apañ kõn men in kõnke ekkã an ri-ekajet ro an kien ba bwe ejjel̦o̦k an kõrã rein jim̦we im maroñ ñan kããlõt in jab bõk bõtõktõk. Ri-ekajet ro rar kõmel̦el̦e bwe ñe jinen ajri eo ejab bõk bõtõktõk, emaroñ mej im ajri eo enaaj dik im rũttol̦o̦k ak ejjel̦o̦k jinen.

Ilo kar Tijem̦ba 29, 1988 eo, juon jeid im jatid kõrã etan Denise Nicoleau ear l̦ap an to̦o̦r bõtõktõkin ãlikin an kar kõl̦l̦otak l̦addik eo nejin. Im kõnke mour eo an ekar pãd ilo kauwõtata, taktõ eo ekar kõn̦aan bwe en bõk bõtõktõk. Ijoke, Jeid im Jatid Denise ekar m̦akoko in bõk bõtõktõk. Jibboñ eo tok juon, aujpitõl̦ eo ear kajjitõk ippãn juon ri-ekajet ilo im̦õn ekajet eo bwe en kamãlim aer lel̦o̦k bõtõktõk ñan in jeid im jatid kõnke ekkar ñan er, ekar juon menin aikuj. Ri-ekajet in ear jab kõtl̦o̦k bwe Jeid im Jatid Denise im em̦m̦aan eo ippãn ren kwal̦o̦k l̦õmn̦ak ko aerro, im ear jab bareinwõt kõnnaanek erro bwe em̦õj an kamãlim aujpitõl̦ eo ñan lel̦o̦k bõtõktõk ñane.

Ilo Bõl̦aide Tijem̦ba 30, ri-jerbal ro an aujpitõl̦ eo rar lel̦o̦k bõtõktõk ñan Jeid im Jatid Denise meñe em̦m̦aan eo ippãn im ro jet ilo baam̦le eo an me rar pãd turin peet eo an, rar kajjioñ kabõjrak aer lel̦o̦k bõtõktõk ñane. Jo̦teenin raan eo, kar kalbuuji jet iaan ro uwaan baam̦le eo an im juon ak ruo iaan em̦m̦aan ro rej lale eklejia kõnke ekkar ñan er, rein rar jutak turin doon im kaapool̦e peet eo an Jeid im Jatid Denise ñan kajjioñ bõbrae aer lel̦o̦k bõtõktõk ñane. Ilo jibboñ in Jãdede, ilo Tijem̦ba 31, jikin nuuj ko an New York City im Long Island rar ripoot kõn aer kar kalbuuji rein.

Ippãn Philip Brumley ilo tõre ko em̦m̦an dettad

Ilo jibboñõn M̦ande eo, iar kõnnaan ippãn juon ri-ekajet me eutiejl̦o̦k etan Milton Mollen. Iar kwal̦o̦k aolep wãween ko rar wal̦o̦k im iar kaalikkar bwe ri-ekajet eo juon ear jain im kamãlim aer lel̦o̦k bõtõktõk ak ear jab kõtl̦o̦k an ri-nañinmej eo ak l̦eo ippãn kwal̦o̦k l̦õmn̦ak eo aerro. Ri-Ekajet Milton Mollen ear kajjitõk bwe in etal ñan opij eo an ilo raelep in raan eo bwe kom̦ro en kõnnaan kõn men ko rar wal̦o̦k im kõn ta eo kien ej ba ikijjeen keej rot in. Philip Brumley, eo ej loloodjake kõm, ear itok ippa ñan opij eo an ri-Ekajet Milton Mollen ilo jo̦teenin raan eo. Ri-ekajet eo ear bareinwõt kũrtok l̦oãr eo an aujpitõl̦ eo bwe en kobatok ippemmim. Ilo kweilo̦k in, jaar jino tõn akwããle doon. Im Jeid im Jatid Philip ekar jeje ioon kein jeje eo an im ba: “Kadikl̦o̦k am̦ illu.” Tokãlik, iar kile bwe em̦m̦an an kar ba tok men in kõnke iar jino lukkuun illu ilo aõ kajjioñ kam̦ool bwe ebõd l̦oãr eo an aujpitõl̦ eo.

Jãn anmiiñ ñan anmoon̦: Richard Moake, Gregory Olds, Paul Polidoro, Philip Brumley, ña, im Mario Moreno​—l̦oãr ro ad ilo raan eo kar etale mel̦el̦e ko ilo Im̦õn Ekajet eo El̦ap ilo Amedka ikijjeen keej eo etan Watchtower v. Village of Stratton.​—Lale Awake! eo an Jãnwõde 8, 2003, ilo kajin Pãlle

Ãlikin emaroñ juon awa, ri-Ekajet Milton Mollen ear ba bwe renaaj etale keej in m̦oktata ilo jibboñõn raan eo tok juon. Ke jaar etal jãn opij eo an, ri-Ekajet Milton Mollen ear ba kõn l̦oãr eo an aujpitõl̦ eo bwe “ewõr juon an jerbal epen ilju.” Mel̦el̦ein bwe enaaj pen ñan an l̦oãr eo kam̦ool bwe ear wõr an aujpitõl̦ eo jim̦we im maroñ ñan iuuni Jeid im Jatid Denise ñan bõk bõtõktõk. Ekar ãinwõt ñe Jeova ej kaenõm̦m̦an eõ im kaalikkartok bwe jemaroñ wiini keej eo ad. El̦ap an kar kabwilõñlõñ ñan lo wãween an Jeova kõjerbal kõj ñan kajejjet ankilaan.

Eto ad kar jerbal ilo boñõn eo kõnke jaar kõpooj ta ko jenaaj ba ilo raan eo tok juon. Im̦õn ekajet eo ekar epaake Betel̦ eo ilo Brooklyn, kõn men in elõñ iaan ro ilo opij eo ad rar etetal ñan im̦õn ekajet in. Ãlikin an kar ri-ekajet ro emãn roñjake keej eo ad, rar ba bwe en kar jab wõr peba in mãlim ñan lel̦o̦k bõtõktõk. Im̦õn ekajet eo ear rejetake Jeid im Jatid Denise im kaalikkar bwe ej n̦ae jim̦we im maroñ eo an juon armej ñan kõm̦m̦an juon peba in mãlim m̦okta jãn aer roñjake l̦õmn̦ak ko an ri-nañinmej eo.

Im̦õn ekajet eo eutiejtata an New York ear lukkuun kaalikkar bwe rej errã bwe ewõr an Jeid im Jatid Denise jim̦we im maroñ ñan kããlõt in jab bõk bõtõktõk. Eñin kar keej eo m̦oktata iaan keej ko emãn ikijjeen pepe ko an im̦õn ekajet ko reutiej kõn an juon bõk bõtõktõk. Im iar bõk jeraam̦m̦an eo ñan bõk kun̦aõ ilo keej kein. (Lale bo̦o̦k eo etan “ Keej ko Kar Wiini ilo Im̦õn Ekajet ko Rel̦l̦ap an Amedka.”) Em̦õj aõ kar bareinwõt jerbal ippãn l̦oãr ro jet ilo Betel̦ ilo keej ko jet ãinwõt kõn wõn eo ej bõk eddon juon ajri, rippãlele ro me rej jepel, im kakien ko ikijjeen wãto ko im wãween kõjerbal em̦ ko.

MOURIN M̦ARE EO AÕ IM BAAM̦LE EO AÕ

Ippãn kõrã eo ippa, Dawn

Jinoin aõ kar iioone kõrã eo ippa Dawn, em̦õj an kar jepel jãn eo kar pãleen im ear kõkkaajiririki ajri ro jilu nejin. Ekar jerbal ñan kabwe aikuj ko aer im ear bainier. Ekar iioon wãween ko reppen ilo mour eo an, im iar lukkuun bwilõñ kõn an kar lukkuun kate ñan karejar wõt ñan Jeova. Ilo 1992 eo, jaar etal ñan Kweilo̦k eo El̦ap etan “Light Bearers” ilo New York City, im iar kajjitõk el̦aññe kom̦ro maroñ kal̦apl̦o̦k am̦ro jel̦ã kajjien doon. Juon iiõ tokãlik kom̦ro ar m̦are. Ej juon jeraam̦m̦an jãn Jeova bwe ewõr juon rejeta me epaak jem̦jerã eo an ippãn im el̦ap an limo im yokwe. El̦ap an Dawn kar kõm̦m̦an em̦m̦an ñan ña aolepen raan ko in am̦ro ippãn doon.​—JK. 31:12.

Ke kom̦ro ar m̦are, kar 11, 13, im 16 an ajri ro iiõ. Iar kõn̦aan bwe en em̦m̦an aõ lale er ãinwõt juon jemãer, kõn men in iar lukkuun etale im jerbali aolep mel̦el̦e ko iar loi ilo bok ko ad kõn juon eo ej lale ajri ro nejin eo pãleen. Ekar wõr apañ ko ilo iiõ ko m̦aantak, bõtab ij lañlõñ bwe tokãlik ajri ro rar m̦õn̦õn̦õ in watõk eõ ãinwõt eo jemãer im juon jerãer me rej lõke. Aolep iien jej karwaineneiktok ro m̦õttan ajri ro nejũm̦ro ñan m̦weo im̦õd im elukkuun kar em̦m̦an am̦ro pãd ibwiljin rein em̦m̦an dettaer.

Ilo kar 2013 eo, kom̦ro Dawn ekar em̦m̦akũtl̦o̦k ñan Wisconsin ñan jipañ lale rũtto ro jemãmro im jinõm̦ro. Im iar bwilõñ im m̦õn̦õn̦õ kõnke ekar jab jem̦l̦o̦k aõ jerbal ilo Betel̦. Kar kũr ña bwe in wõnm̦aanl̦o̦k wõt im jipañ ilo jet iaan keej ko an doulul in.

EKAR WÕR OKTAK ILO JIDIMKIJ

Ilo kar Jeptõm̦ba 2018 eo, iar kile bwe ekkã aõ kar aikuj pokpok m̦okta jãn aõ kõnnaan. Taktõ eo ilo jikin eo jaar jokwe ie ear etale eõ, bõtab ekar jab maroñ jel̦ã ta unin aõ pokpok. Tokãlik, juon bar taktõ ear ba bwe in etal ippãn juon neurologist ak taktõ in kõmãlij im nõõb ko. Ilo kar Jãnwõde 2019 eo, taktõ eo ekar ba bwe emaroñ wõr juon aõ nañinmej ejeja an armej bõke me jidik kõn jidik enaaj l̦ap an jelõte aolepen ãnbwinnũ.

Jilu raan tokãlik, ke iar jikeet ioon aij, iar wõtlo̦k im bwilo̦ke peiũ. Jãn ke iar dik, em̦m̦an ippa jikeet ioon aij im ear juon men iar tijem̦l̦o̦k ilo aõ kõm̦m̦ane. Kõn men in iar jel̦ã bwe ekar dikl̦o̦k maroñ eo aõ ioon ãnbwinnũ. Iar bwilõñ kõn joñan an m̦õkaj an nanal̦o̦k nañinmej eo aõ. Ekar l̦apl̦o̦k an pen ñan kõnono, m̦akũtkũt, im aõ kõdãlõb m̦õñã, dãn im men ko ãierl̦o̦kwõt.

El̦ap aõ m̦õn̦õn̦õ bwe iar maroñ jipañ doulul eo an Jeova ilo juon wãween edik ikijjeen jerbal eo aõ ãinwõt juon l̦oãr. Im im̦õn̦õn̦õ bwe elõñ kõmel̦el̦e ko iar maroñ jei ilo bok ko me taktõ ro, l̦oãr ro im ri-ekajet ro rej riiti. Im em̦õj aõ bar etal ñan elõñ jikin ko ipel̦aakin lal̦ in bwe in kõnono im jojomare jim̦we im maroñ eo an armej ro an Jeova ñan kããlõt ñan jab bõk bõtõktõk ñe renaaj m̦wijm̦wij im bõk jipañ ilo wãween ko jet. Meñe ãindein, ak ãinwõt an ri-jeje Baibõl̦ eo Luk ba ilo Luk 17:10, ij ba: ‘Ij juon ri-karejar bajjek. Ij baj kõm̦m̦ani wõt jerbal ko aõ.’